Sedem vprašanj in odgovorov o Erasmus+: izkušnje iz Mestne knjižnice Ljubljana

Izvleček
Splošnim knjižnicam je na voljo veliko programov, v okviru katerih je mogoče razvijati in financirati mednarodno sodelovanje. Program Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih je po izkušnjah Mestne knjižnice Ljubljana optimalna priložnost za vstop splošnih knjižnic v mednarodno sodelovanje. Programa Erasmus+ KA1 in KA2 ADU ponujata knjižnicam številne priložnosti za razvijanje izobraževanja odraslih – tako za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v knjižnicah kot tudi za razvoj storitev za odrasle uporabnike knjižnic. S knjižničarji, ki razmišljajo o prijavi projekta Erasmus+, želimo deliti svoje izkušnje s prijavo in izvajanjem projektov Erasmus+ ter jim na podlagi izkušenj pomagati odpraviti morebitne pomisleke in odgovoriti na morebitna vprašanja. Namen besedila je, da delimo svoje izkušnje, da spodbudimo k prijavi v program Erasmus+ še katero od slovenskih splošnih knjižnic in tudi da knjižnicam pri tem ponudimo podporo.

Ključne besede: mednarodno sodelovanje, Erasmus+, splošne knjižnice, evropski projekti.

Uvod
Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja s strokovnimi partnerji iz tujine so želja in izziv za številne splošne knjižnice. Praviloma so prepoznani kot koristni, uporabni in dobrodošli. Ko pa pride do konkretnih priložnosti za njihovo razvijanje, se pojavljajo številna vprašanja in skrbi. Zgodi se lahko celo, da knjižnica zaradi njih ne izkoristi ponujenih priložnosti za mednarodno sodelovanje.

Po izkušnjah Mestne knjižnice Ljubljana (v nadaljevanju MKL) je optimalna priložnost za vstop splošnih knjižnic v mednarodno sodelovanje program Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih. Ta ponuja splošnim knjižnicam številne priložnosti za razvijanje izobraževanja odraslih, tako za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v knjižnicah kot tudi razvoj storitev za odrasle uporabnike knjižnic. Konec novembra 2023 je Evropska komisija objavila razpis Erasmus+ 2024. Dokumentacija v slovenskem jeziku je dostopna na spletni strani Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju CMEPIUS). Rok za prijavo je februar 2024 za mobilnosti in marec 2024 za partnerstva. Začetek leta je zato pravi čas, da se v knjižnicah razmisli o možnostih (dodatnih) projektov ter se potem začnejo priprave za oddajo prijav.

Vsebina tega prispevka je nabor izkušenj, ki so rezultat dolgoletnega dela skupine sodelavcev MKL, izhaja pa iz naše splošne naklonjenosti mednarodnemu sodelovanju in pozitivnih izkušenj s programom Erasmus+, ki smo jih pridobivali pod mentorstvom nacionalne agencije CMEPIUS. Najaktualnejše nabiramo predvsem v okviru akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih, ki smo jo pridobili za področje splošnega izobraževanja odraslih v MKL za obdobje 2022–2027.

Uvodoma bodo na kratko predstavljena izhodišča oziroma temelji našega dela v programu Erasmus+. Na podlagi dozdajšnjih izkušenj nato odgovarjamo na sedem vprašanj oziroma pomislekov, ki se običajno pojavijo, ko se knjižnica (prvič) odloča za sodelovanje pri mednarodnem projektu. Pri odgovorih bomo skušali obravnavati tudi razlike, ki se kažejo med knjižnicami zaradi različnih dejavnikov (npr. okolje, velikost, izkušnje).

Namen besedila je, da delimo izkušnje, da spodbudimo k prijavi v program Erasmus+ še katero od slovenskih splošnih knjižnic in tudi da jim pri tem ponudimo podporo.

Izhodišče za Erasmus+ projekt v knjižnici
Osnovno izhodišče za projekt Erasmus+ v knjižnici je na eni strani knjižnica z vsemi svojimi značilnostmi in na drugi strani projekt Erasmus+ prav tako z vsemi svojimi značilnostmi (slika 1). Kakovostni projekti, učinki in rezultati za vse vpletene, tj. knjižnice, knjižničarje, uporabnike, financerje in skupnost, se zgodijo na stičišču ter s povezovanjem in sodelovanjem obeh strani. Spodnja shema se lahko poljubno prenese tudi na druge programe mednarodnega sodelovanja, pri čemer namesto značilnosti programa Erasmus+ v desno polje spadajo značilnosti drugega programa.

Izhodišče za odločitev za mednarodno sodelovanje je vedno organizacija, ki se želi prijaviti na razpis, torej knjižnica. V projekt organizacija vstopa z vsem, kar je počela do zdaj, in z vsem, kar načrtuje v prihodnje: z vizijo, strategijo, cilji, zaposlenimi in uporabniki ter izzivi, ki se jih (ne) loteva. Če te stvari v knjižnici še niso določene, je lahko priprava na mednarodno sodelovanje priložnost za razmislek o njih in njihovo opredelitev. Od širokega poslanstva posamezne knjižnice je za konkreten mednarodni projekt smiselno poiskati tiste vsebine, ki ustrezajo zahtevam posameznega programa. Za projekt Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih je torej smiselno izbrati teme, ki ustrezajo temu kriteriju. Osnova za odločitev za sodelovanje posamezne knjižnice je naklonjenost mednarodnemu sodelovanju in projektnemu delu ter podpora s strani vodstva knjižnice in tudi širše med sodelavci v posamezni knjižnici.

Vsaka slovenska splošna knjižnica je tudi del organizirane in strokovno utemeljene mreže slovenskih splošnih knjižnic, ki s svojo infrastrukturo in obstoječo dejavnostjo zelo podpira mednarodno sodelovanje in strokovni razvoj bibliotekarske stroke na splošno. Zelo konkretno so to naslednje organizacije in dejavnosti:

• Združenje slovenskih splošnih knjižnic (v nadaljevanju ZSK),
• Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS),
• področna društva bibliotekarjev,
• osrednje območne knjižnice (v nadaljevanju OOK),
• kompetenčni centri,
• kompetenčne vsebine,
• revija Knjižnica,
• portala Knjižničarskih novic in knjiznice.si.

Vse to lahko posamezni knjižnici pomaga pri ugotavljanju potreb, izmenjavi izkušenj, evalvaciji rezultatov, diseminaciji, tudi pri izvajanju projektov – pilotnih različic izobraževanj, povratnih informacijah in uporabi rezultatov. Že pri načrtovanju projektov je smiselno vključiti vse možnosti, ki so knjižnici na voljo kot delu te strokovne skupnosti.

V desnem polju je na shemi, prikazani na sliki 1, program Erasmus+. Na splošno velja, da je knjižnicam na voljo veliko programov, v okviru katerih je mogoče razvijati in financirati mednarodno sodelovanje. Poleg programa Erasmus+ so nekateri od njih še Horizon, CERV, Creative Europe. Vsak od njih ima svoje značilnosti, pravila, cilje, prioritete, upravičene aktivnosti, roke za prijavo, prijavnice, načine oddajanja prijav, načine vodenja financ, pravila izvajanja in poročanja. Že v fazi, ko se razmišlja o prijavi in ko se projekt pripravlja, je nujno poznati pravila konkretnega izbranega programa oziroma njegovega konkretnega podprograma in konkretnega razpisa za točno določeno razpisno leto, na katerega se namerava oddati prijava. Med posameznimi podprogrami ter tudi med posameznimi razpisnimi leti istega podprograma so lahko razlike, ki pomembno vplivajo na uspešnost prijave, zato je pri tem zelo pomembna izbira. Preden se začne pripravljati prijava, je smiselno zbrati aktualno dokumentacijo in upoštevati konkretna pravila.

Ta prispevek je osredotočen na naše izkušnje s programom Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih, predvsem na ključni ukrep 1 – projekti mobilnosti (KA1), deloma pa je uporaben tudi za ključni ukrep 2 – partnerstva za sodelovanje, manjša partnerstva, kot ga koordinira CMEPIUS.

 Erasmus+ je program Evropske unije, namenjen je mednarodnemu sodelovanju in združuje več podprogramov s področja izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Povprečen knjižničar verjetno vsaj kakšne njegove elemente pozna iz svojega zasebnega življenja, predvsem v povezavi z mednarodnimi obiski otrok ali osebja v osnovnih in srednjih šolah ali pa tudi prek mobilnosti študentov in profesorjev. V Mestni knjižnici Ljubljana imamo največ izkušenj z aktivnostmi na področju splošnega in nepoklicnega izobraževanja odraslih, ki so se pred leti izvajale v programih Vseživljenjskega učenja, Grundtvig ipd., zdaj pa so del programa Erasmus+, natančneje za področje izobraževanja odraslih. Na podlagi izkušenj ugotavljamo, da je program optimalna priložnost za vstop splošnih knjižnic v mednarodne dejavnosti.

 Temeljni vir informacij o programu Erasmus+ je Vodnik za prijavitelje, ki je dostopen v več jezikih, tudi v slovenščini (slika 2).

V vodniku so opredeljene vse ključne vsebine. Za splošne knjižnice je pomembno poznavanje aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v okviru programa Erasmus+. Delijo se na:

• ključni ukrep 1 – projekti mobilnosti (KA1) in znotraj tega za večino knjižnic Projekti za neakreditirane organizacije (KA122) (Vodnik za prijavitelje, str. 127–145) ter
• ključni ukrep 2 – partnerstva za sodelovanje (KA2), manjša partnerstva (KA210) (Vodnik za prijavitelje, str. 253–260).

Prednostne naloge oziroma načela programa Erasmus+ so:
(1) vključevanje in raznolikost,
(2) digitalna preobrazba,
(3) okolje in bolj proti podnebnim spremembam ter
(4) udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje (Vodnik za prijavitelje, str. 7–10). To so vrednote in načela, ki jim je smiselno slediti v vseh fazah priprave in izvajanja projektov Erasmus+. Tudi v delu slovenskih splošnih knjižnic so te vrednote prisotne in se kažejo v več dejavnostih, ki jih že izvajamo, zato je to ena od pomembnih stičnih točk med knjižnicami in programom Erasmus+.

Projekti Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih morajo prinašati koristi »učečim se odraslim«, v našem primeru so to uporabniki, ki so v knjižnicah vključeni v najrazličnejše oblike izobraževanja odraslih. Izobraževanje je razumljeno zelo široko – za knjižnice so to vse oblike neformalnega in priložnostnega učenja, ki jih zaposleni organiziramo ali izvajamo za uporabnike knjižnic. Konkretna opravila so: organizacija ali izvajanje delavnice, tečaja, priprava razstave, vodenje bralne skupine, mentorstvo na točkah vseživljenjskega učenja, sodelovanje pri projektih spodbujanja branja, domoznanskih dejavnostih, dejavnosti v kreativnicah ter tudi delo na oddelku leposlovja za odrasle ali strokovnih oddelkih knjižnic, izvajanje informacijskega opismenjevanja uporabnikov (npr. uporaba COBISS-a, razlaga sistema UDK) in tudi priprave knjižnih priporočil. V knjižnicah za to uporabljamo tudi izraze prireditvena in kulturna dejavnost ter informacijska dejavnost.

Evropska komisija pri vodenju programa Erasmus+ sodeluje z nacionalnimi agencijami, ki imajo sedeže v državah programa Erasmus+. Nacionalne agencije (Evropska komisija, 2024):

• ponujajo informacije o programu Erasmus+,
• izbirajo projekte za pridobitev finančnih sredstev,
• spremljajo in ocenjujejo program Erasmus+,
• pomagajo pri prijavah ustanov in udeležencev,
• sodelujejo z drugimi nacionalnimi agencijami in EU,
• promovirajo program Erasmus+ ter
• širijo zgodbe o uspehu in najboljše prakse.

Slovenska nacionalna agencija je Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ali krajše CMEPIUS.

Pri delu pri projektu Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih v MKL torej veliko sodelujemo z nacionalno agencijo CMEPIUS. Pri pripravi prijave in izvajanju projektov Erasmus+ za odrasle v knjižnicah bodo z njo sodelovale tudi druge knjižnice. In kaj je CMEPIUS? Zelo poenostavljeno povedano je CMEPIUS skupina sodelavcev, ki informirajo knjižnice o njihovih priložnostih (in tudi druge organizacije) v programih Erasmus+, koordinirajo zbiranje prijav, pomagajo pri pripravi prijav, v sodelovanju z zunanjimi evalvatorji ocenjujejo prijave in razporejajo sredstva, pripravljajo sporazume, nakazujejo sredstva, spremljajo izvajanje projektov, obdelujejo zaključna poročila in nagrajujejo najboljše projekte. Sodelavci na CMEPIUS-u so pooblaščeni za program Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih in dajejo informacije iz prve roke. Njihove informacije in podpora se nanašajo na vse faze procesa – pripravo prijave, izvajanje projekta, poročanje in ocenjevanje izvedenih projektov. Organizirajo izobraževanja o uporabi vseh potrebnih orodij, npr. za izdajo potrdil in oddajo poročil, ter tudi zelo splošna izobraževanja, uporabna pri izvajanju projektov in delu (knjižnic) na splošno. Po naših izkušnjah so zmeraj pripravljeni pomagati na strokoven, spoštljiv in prijazen način. So na strani prijaviteljev in pogodbenikov, niso usmerjeni v iskanje napak in posledično zmanjševanje sredstev. CMEPIUS je javni zavod in vse njihove informacije ter podpora so knjižnicam (in drugim) na voljo brezplačno. Z njim potencialni prijavitelji (torej knjižnice, ki želijo prijaviti projekt Erasmus+) in pogodbeniki (torej knjižnice, ki imamo v teku odobren projekt Erasmus+) sodelujemo kot z mentorji, svetovalci, podporniki – tako za vsebino kot tudi za finance in tehnični del oddaje prijav in poročil.

CMEPIUS je prepoznal slovenske splošne knjižnice kot ustrezne partnerje in si želi, da prijavljamo projekte. Dokaz za to je, da so se aktivno lotili motiviranja in usposabljanja knjižnic za prijavo projektov prek Združenja splošnih knjižnic, Učnega centra MKL in nacionalne koordinacije OOK. To, da nacionalna agencija prepozna slovenske splošne knjižnice kot dobre partnerje, je idealno izhodišče za odločitev za prijavo projekta.

S svojimi značilnostmi je projekt Erasmus+ idealen za začetek delovanja na mednarodnem področju. Iz izkušenj lahko zagotovimo, da so kolegi na CMEPIUS-u idealen podpornik knjižnicam pri tem procesu. Temelji za uspešno prijavo in uspešno izvajanje projekta Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih v splošnih knjižnicah so postavljeni: na eni strani konkretna knjižnica kot del mreže slovenskih splošnih knjižnic in na drugi strani program Erasmus+ s CMEPIUS-om, oboje skupaj je odlično izhodišče za mednarodno sodelovanje.

Vprašanja in pomisleki o Erasmus+
V nadaljevanju na podlagi dozdajšnjih izkušenj odgovarjamo na sedem vprašanj oziroma pomislekov, ki se običajno pojavijo, ko se (prvič) odločamo za sodelovanje pri mednarodnem projektu. Pri odgovorih bomo skušali zajeti tudi razlike, ki se kažejo med knjižnicami zaradi različnih dejavnikov (npr. okolje, velikost, izkušnje).

1) Kaj bomo delali?
Vsak od programov mednarodnega sodelovanja natančno opredeljuje, katere so tiste aktivnosti, ki so upravičene do (so)financiranja. Za splošne knjižnice je v programu Erasmus+ po naših izkušnjah najprimernejše izobraževanje odraslih. V MKL imamo največ izkušenj s ključnimi aktivnostmi KA1 mobilnost za učeče se in osebje v izobraževanju odraslih. V Vodniku za prijavitelje 2024 boste podrobnejše opise aktivnosti našli na straneh 130 do 136. Ključni ukrep 1 – projekti mobilnosti vključuje naslednje aktivnosti:

Mobilnost osebja

• sledenje na delovnem mestu
• mobilnost z namenom poučevanja ali usposabljanja
• tečaji in usposabljanje

Mobilnost učečih se

• skupinska mobilnost učečih se odraslih
• kratkotrajna učna mobilnost učečih se odraslih
• dolgotrajna učna mobilnost učečih se odraslih

Druge podprte aktivnosti

• povabljeni strokovnjaki

Pripravljalni obiski

• Pripravljalni obisk je obisk prihodnje organizacije gostiteljice, ki ga opravi osebje organizacije pošiljateljice, da bi bolje pripravilo aktivnost mobilnosti učečih se oseb ali osebja.

V MKL smo v letu 2023 organizirali tri mobilnosti osebja v obliki sledenja na delovnem mestu. To so bili delovni obiski naših zaposlenih v knjižnicah v tujini, in sicer: Oodi, Mestna knjižnica Helsinki, Finska, 16.–23. april 2023, Deichman, Mestna knjižnica Oslo, Norveška, 6.–13. maj 2023, in Mestna knjižnica Jonava, Litva, 22.–27. oktober 2023. Te so bile ali bodo podrobneje opisane v ločenih objavah, zato jih v tem besedilu ne bomo podrobneje predstavljali. Objavljamo pa fotografijo z delovnega obiska v Oslu (slika 3), kjer smo se srečali tudi s kolegi iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki ima prav tako dobre izkušnje s samostojnim prijavljanjem in izvajanjem projektov Erasmus+ KA1 (o čemer so poročali tudi ob obisku nizozemskih in danskih kolegov).

Potekajo priprave na mobilnost dveh skupin naših uporabnikov, učečih se odraslih, ki bodo šli na obisk v tujino leta 2024. To bosta mobilnosti dveh bralnih skupin, ki se izvajata v sezoni 2023/2024. Načrtujemo, da bosta sodelavki z uporabniki iz spletne bralne skupine Brati in obstati odšli v Oslo na Norveško in drugi sodelavki z uporabniki iz bralne skupine Razpletanja zgodb odšli v Provanso v Francijo. Za to so nas s svojim delom navdihnili kolegi iz Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije (ZiSSS), ki so izvedli dve skupinski mobilnosti za ranljive starejše udeležence, katerih cilj je bil pridobivanje znanj in spretnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Predstavili so ju na spletni platformi za izobraževanje odraslih EPALE.

Načrtujemo, da se bodo naši zaposleni prvič udeležili plačljivih tečajev v tujini v letu 2024 in da bomo strokovnjaka iz tujine prav tako prvič povabili v letu 2024. Knjižnicam, ki prijavljajo projekt mobilnosti, priporočamo, da za doseganje ciljev že pri načrtovanju projekta kombinirajo različne aktivnosti.

Bogat vir idej in navdiha za nove projekte in aktivnosti je lahko spletna platforma za izobraževanje odraslih EPALE, na kateri so predstavljeni številni primeri dobrih praks. V navdih knjižnicam pri izboru primernih aktivnosti za projekt so lahko tudi prejemniki različnih priznanj kakovosti (npr. jabolka kakovosti, zlati kabel in EITA), ki jih najboljšim projektom v Sloveniji podeljuje CMEPIUS. Navdih in ideje pa lahko knjižnice najdemo tudi na številnih bolj »knjižničarskih« dogodkih, dnevih dobrih praks ali posvetovanjih.

2) Koliko stroškov bomo imeli s tem? Koliko nas bo to stalo?u
Finančni vidik sodelovanja pri posameznih mednarodnih projektih je v MKL zelo pomembno vprašanje in pomembno vpliva na odločitev za (ponovno) sodelovanje pri projektu. Zaradi tega finance, finančna pravila in porabo sredstev zelo pazljivo obravnavamo v vseh fazah projektov.

Zelo poenostavljen povzetek naših izkušenj s programom Erasmus+ je, da se s tem programom ne da obogateti, se pa da (so)financirati številne dejavnosti, ki jih samo z rednimi sredstvi ne bi mogli. Po naših izkušnjah sredstva, do katerih so organizacije upravičene po pravilih, ki veljajo za projekte KA1 mobilnost za učeče se in osebje v izobraževanju odraslih, s skrbnim načrtovanjem in dobro organizacijo praviloma zadoščajo za aktivnosti, za katere so predvidena. Zato je zelo, zelo poenostavljen odgovor na vprašanje, da knjižnica s tem ne bo imela dodatnih stroškov. Razumeti pa je treba pravila za pridobitev sredstev in kakšen je pristop pri porabi pridobljenih sredstev.

Finančni načrti za projekte KA 1 so enostavni, kar zelo poenostavi načrtovanje projekta in pripravo prijave projekta. Sredstva, do katerih je prijavitelj (tj. knjižnica) upravičen, so normirana in vnaprej določena na enoto, tako da na višino sredstev, do katerih je organizacija upravičena za točno določeno aktivnost, ne moremo vplivati. Ta sredstva so vnaprej normirana, in sicer v tri kategorije in v tri različne višine zneskov glede na državo, v kateri poteka mobilnost. Za knjižnice je to enostavno, saj pri prijavi projekta ni treba pripravljati preračunov. Ta preračun se naredi samodejno v prijavnem obrazcu glede na podatke, ki jih prijavitelj (torej knjižnica) vnese o trajanju mobilnosti, o državi, v kateri bo potekala mobilnost, in o številu oseb, ki se je bodo udeležile. Vnaprej je znano, koliko sredstev se dobi za bivanje v posamezni državi na dan in tudi koliko za potovanje v posamezno državo. Določeno je, kolikšen je znesek na eno osebo, ki gre na mobilnost, na en dan glede na to, v katero državo gre.

Finančna pravila so vnaprej določena in jasno predstavljena v vodniku za prijavitelje (str. 142) ter podrobneje razložena tudi na informativnih dnevih in seminarjih, ki jih organizira CMEPIUS. Tukaj navajamo samo nekaj osnovnih in poenostavljenih informacij, da predstavimo izvajanje projekta KA 1 v praksi. Prijavitelj (knjižnica) je upravičen do dodelitve več vrst finančnih sredstev:

1) organizacijska podpora,
2) potovanje (glede na razdaljo),
3) individualna podpora (tri kategorije glede na skupino držav),
4) podpora za vključevanje,
5) pripravljeni obiski in
6) kotizacije.

Sistematičen, jasen in natančen pregled finančnih pravil je v vodniku za prijavitelje Erasmus+ (str. 142).

Po pravilih iz vodnika se v prijavnem obrazcu glede na podatke, ki jih vnesemo v prijavnico, samodejno izračuna znesek. Če je projekt odobren, bo to znesek, do katerega je organizacija upravičena. Praviloma je 80 odstotkov tega zneska nakazanega pri podpisu sporazuma, 20 odstotkov pa po oddaji končnega poročila. Kako učinkovito sredstva knjižnica v praksi uporabi, je odvisno od spretnosti zaposlenih.

Znesek, ki ga knjižnica dobi, so nepovratna sredstva za sofinanciranje izvajanja aktivnosti. Nepovratna sredstva prispeva Evropska unija, zato je prejemnik sredstev na dokumentaciji, povezani s projekti, zavezan objavljati emblem z izjavo o sofinanciranju (slika 4).

Slika 4: Emblem EU z izjavo o financiranju (vir: https://commission.europa.eu/system/files/2021-05/eu-emblem-rules_sl.pdf)Praviloma gre pri projektu Erasmus+ KA1 za sofinanciranje dejavnosti. Tako tudi MKL v aktivnosti KA1 vedno prispeva svoj del, in sicer tako da zaposleni delo, povezano s projektom Erasmus+, opravljamo v svojem delovnem času, v prostorih in z opremo, ki jo uporabljamo pri svojem rednem delu, tako je praviloma financirano s strani našega ustanovitelja. To velja za zaposlene, ki pripravljamo prijave in koordiniramo izvajanje aktivnosti, in tudi za zaposlene, ki se udeležijo mobilnosti. V MKL imamo tudi druge interne podporne službe, kot so računovodstvo, kadrovska služba, oddelek za informatiko in pravna služba, ki prav tako pri projektih sodelujejo na tak način. Verjetno pa je položaj glede tega v manjših knjižnicah nekoliko drugačen, saj je del teh služb organiziran v obliki zunanjih sodelavcev. V MKL so delo zaposlenih, prostori in oprema torej del, ki ga mi »sofinanciramo« oziroma s finančnega vidika prispevamo k projektu. Pri prijavi ali poročanju tega ni treba posebej obračunavati in navajati. Tukaj to omenjamo za to, da lažje prikažemo, kaj v praksi pomeni »sofinanciranje«.

Pri pripravi projektov je pomembno, da so cilji projekta in aktivnosti skladni z vizijo in strateškim načrtom ter da je vse skupaj maksimalno vključeno v naše vsakdanje delo, ki je po definiciji skladno z našim ustanovnim aktom in tudi knjižničarsko zakonodajo. Pomembno je tudi, da se najdejo skupne točke in potem vse vključene strani (tj. knjižnica, ustanovitelj, nacionalna agencija) prepoznamo smiselnost dela in finančnih vložkov, posledično pa tudi ciljev in rezultatov, povezanih s projektom.

Obračuni dnevnic in potnih stroškov potekajo po enakih postopkih kot običajno za druge službene poti. To so pravila, vezana na slovensko zakonodajo, in jih računovodje poznajo ter sodelavce praviloma sproti informirajo o njih. Za posebnosti, povezane s projektom Erasmus+, ki jih morajo poznati računovodje, bo organizirano (brezplačno, spletno) izobraževanje s strani nacionalne agencije CMEPIUS.

Torej je vnaprej določen znesek, do katerega je knjižnica upravičena v okviru npr. 1,5-letnega projekta, ki vključuje izvedbo npr. petdnevne mobilnosti štirih zaposlenih na sledenju na delovnem mestu v knjižnici v tujini, udeležbo treh zaposlenih na tečaju v tujini in skupinsko mobilnost za osem uporabnikov knjižnice. Ta znesek prejme knjižnica in upravičenost do njega dokazuje praviloma s potrdili o udeležbi. Konkretnih računov pa nacionalni agenciji ni treba predložiti. Njim je pomembno, da je aktivnost izvedena – računi (npr. za letalske karte, prenočišče, obroke) niso pomembni in porabe ne bodo preverjali. Seveda knjižnica potrebuje vse račune za računovodstvo in v knjižnicah se interno dogovarja, kaj narediti v primeru, da so letalske karte dražje, ali kako obračunati dnevnice.

Prej ali slej se pojavi tudi vprašanje, koliko denarja imamo na voljo za letalske karte in koliko denarja za prenočišče. Kot koordinatorka mobilnosti sodelavcem ne morem dati točnega odgovora. Če bodo dobili ugodne letalske karte, imajo več sredstev na voljo za prenočišče. Če dobijo ugodno še prenočišče, lahko ostane nekaj sredstev za morebitno izplačilo povečanega obsega dela ali študentsko delo za nadomeščanje.

3) Kdo bo to delal in kdo bo šel na mobilnosti?
Priprava prijave in izvajanje projektov Erasmus+ je skupinsko delo kolektiva. V kolektivu pa smo ne glede na velikost knjižnice sodelavci z raznolikimi znanji, potrebami in željami ter tudi z raznolikimi delovnimi nalogami in osebnimi okoliščinami. Priprava prijave in izvajanje projektov Erasmus+ obsega raznolike naloge in obveznosti ter ponuja različne možnosti za sodelovanje. To pomeni, da lahko ob primerni delitvi nalog različni zaposleni prispevajo svoje znanje in spretnosti za uspeh projekta – nekateri pripravo pisnega dela prijave, drugi organizacijska znanja pri organizaciji potovanja ali dogodkov, tretji spretnosti javnega nastopanja za predstavitve v organizaciji gostiteljici ali predstavitve rezultatov po zaključku mobilnosti, drugi spretnosti komunikacije v tujem jeziku ali v slovenskem za pripravo poročil, medijskih objav ipd. Hkrati pa se lahko s sodelovanjem različni zaposleni razvijejo na način, ki ustreza posameznemu zaposlenemu in njegovim željam. Projekt namreč dopušča fleksibilnost glede trajanja, lokacije in vsebine mobilnosti, v okviru ciljev organizacije in kriterijev programa Erasmus+ pa je vseeno dovolj prostora za prilagajanje konkretnim potrebam in željam posameznika, s čimer lahko vplivamo na motivacijo posameznih zaposlenih za sodelovanje pri projektu.

V mobilnost zaposlenih je mogoče vključiti vse strokovne delavce, tudi s knjižničarskih delovnih mest. Vstopni pogoj je, da posameznik ustreza kriteriju »osebje v izobraževanju odraslih« – torej, da je pri svojem delu dejaven na področju priložnostnega in neformalnega izobraževanja/učenja odraslih, ki je, kot smo ga opredelili v prvem delu članka, v okviru projekta Erasmus+ razumljeno kot zelo široko in pokriva veliko nalog, ki jih opravljamo zaposleni v knjižnicah. Nekatere od njih so: svetovanje za branje, priprava razstav za uporabnike, informacijsko opismenjevanje uporabnikov, usposabljanje uporabnikov za uporabo COBISS-a, Biblosa, sistema UDK, organizacija delavnic in predavanj v knjižnici ipd. Tako pri vključevanju zaposlenih v knjižnicah kot tudi pri vseh aktivnostih za uporabnike je poudarek na vključevanju oseb z manj priložnostmi. »Osebe z manj priložnostmi« so prav tako razumljene zelo široko, tako opredelitev vključuje veliko ovir, ki jih lahko imajo posamezniki – socialne, zdravstvene, izobrazbene, poklicne, starostne in so opredeljene v vodniku za prijavitelje (str. 7–8).

Priporočamo, da se vse zaposlene povabi k sodelovanju in se jim omogoči, da sami izrazijo svoje želje in potrebe. V MKL smo se glede na organizacijsko strukturo (približno 230 zaposlenih na 35 lokacijah) in utečene načine komunikacije (intranet, forum, strokovni kolegiji) odločili, da smo na intranetu objavili splošno povabilo na delovni obisk (mobilnost) v knjižnico v tujini za celotno obdobje izvajanja projekta brez specifične omejitve na lokacijo in termin obiska, da smo zaznali splošen interes, potem pa za posamezne mobilnosti po potrebi objavili dodatna vabila. Zaposlene smo tudi osebno vabili k prijavi, prek vodij na različnih ravneh, prek vodij delovnih skupin ipd.

V povabilo na intranetu smo poleg osnovnih informacij o obsegu mobilnosti in financiranju vključili spodnja vprašanja in odgovore na njih:

• Kdaj in kam lahko grem na mobilnost?
• Kakšni so cilji mobilnosti?
• Kdo lahko gre na mobilnost?
• Kako potekajo mobilnosti?
• Kakšne so naloge zaposlenega, ki se udeleži mobilnosti?
• Kaj pa je treba narediti za udeležbo na takšni mobilnosti?
• Dodatne informacije.

Odgovori na ta vprašanja so specifični za vsako knjižnico posebej in jih knjižnica opredeli sama glede na svoje cilje in potrebe ob upoštevanju značilnosti programa Erasmus+. Vprašanja navajamo, saj morebiti lahko koristijo kateri od knjižnic pri oblikovanju povabila sodelavcem (če kateri knjižnici koristijo, ji lahko pošljemo celotno povabilo, tudi odgovore na vprašanja).

Zaposleni so svoj interes izrazili tako, da so izpolnili prijavnico in k prijavnici priložili še svoj življenjepis v Europassovi obliki v slovenskem ali angleškem jeziku. Prijavnica je v prvem delu vsebovala polja za kontaktne podatke zaposlenega, nato pa vprašanja:

• Zakaj se želite udeležiti mobilnosti? Katera področja dela v knjižnici vas zanimajo?
• Katero knjižnico/državo bi radi obiskali?
• Kaj pričakujete od mobilnosti?
• Kako boste pridobljeno znanje uporabili?
• Ali ste v svojem delovnem okolju vključeni v razvoj novih dejavnosti ali v projekt/-e?
• Nam želite sporočiti še kaj?

Rok za oddajo prijavnice z življenjepisom je bil približno en mesec od objave vabila.

Zelo priporočamo, da zaposleni pripravijo/posodobijo Europassove življenjepise. To je koristno za njih, da razmislijo o svojih znanjih in izkušnjah, hkrati pa tudi delodajalec še enkrat osveži pogled na znanja in izkušnje, ki so v kolektivu. V našem kolektivu se je to izkazalo kot zelo uporabno. Z zbranimi prijavnicami in življenjepisi smo oblikovali tudi izhodišče za druge mednarodne aktivnosti, ki poleg programa Erasmus+ potekajo v naši knjižnici, pri čemer smo jih kar nekaj od njih v letu 2023 zaradi tega lažje udejanjili.

V obdobju, ko je vabilo objavljeno, se je s sodelavci smiselno pogovoriti o tem, ali imajo kakšne pomisleke in vprašanja glede postopka prijave, izvajanja mobilnosti, nalog, povezanih z mobilnostmi … Na vprašanja in pomisleke, ki so se pojavili v osebni komunikaciji, po telefonu ali po elektronski pošti, smo odgovarjali sproti. Zelo uporabno je bilo, da smo ta vprašanja/pomisleke anonimno skupaj z odgovori nanje objavljali na forumu. Tako smo informacije transparentno objavljali ter nagovorili vse, ki so mogoče razmišljali o isti stvari, a si tega niso upali vprašati, tako smo opogumljali zaposlene za prijavo. Večinoma so zaposleni potrebovali pomoč pri interpretaciji objave, dodatne informacije, pojasnila, natančnejše in širše opredelitve itd. Navajamo nekaj objavljenih pomislekov in vprašanj:

• Sem mislila, da je namenjeno samo tistim, ki so dlje časa zaposleni v MKL.
• Zelo me skrbijo tudi vse naštete aktivnosti po obisku. Bojim se, da ne bom imela časa v službenem času opraviti vseh nalog, ki so pri zahtevah (priprava predstavitev, priprava članka).
• Sem mislila, da morata iti na isti obisk 2 iz istega oddelka.
• V 2023 zaradi osebnih razlogov ne bom mogla iti na obisk, zato ne bom oddala vloge.
• Glede tega Europassa – je treba izpolniti za vse dosežene nazive in narediti test digitalnih spretnosti ali so dovolj naloge, ki jih opravljamo v MKL, in kakšno je znanje jezikov?
• Ali je za udeležbo na mobilnosti potrebna zaposlitev za nedoločen čas v MKL?
• Skrbita me ti dve predstavitvi: * Priprava in izvedba predstavitve MKL in Slovenije v gostujoči knjižnici in * Izvedba predstavitve o mobilnosti na relevantnih dogodkih (npr. April v MKL, posvetovanje sekcij ZBDS ipd.).

Odgovore na te pomisleke/vprašanja smo pripravljali v Učnem centru, ki v MKL skrbi za koordinacijo programa Erasmus+. Oblikovali smo jih v skladu s svojimi možnostmi, cilji, interesi, nameni, internimi pravili in pravili programa Erasmus+ ter objavili na forumu.

 Posebej smo poudarili, da se lahko prijavijo v paru. V nekaj primerih je eden od para spodbudil drugega, da sta oba oddala prijavo. Med organizacijo mobilnosti se je potem sicer izkazalo, da je lažje organizirati delo, če nista iz iste knjižnice istočasno odsotna dva zaposlena, in da ima številne pozitivne učinke, če sta na mobilnosti v paru sodelavki iz različnih knjižnic, saj pride tudi do povezovanja in izmenjave izkušenj na naši interni ravni.

Ko razmišljate o tem, kdo se bo ukvarjal s projektom Erasmus+, je treba poudariti, da so knjižnici poleg lastnih zaposlenih za pomoč in informacije na voljo tudi sodelavci na CMEPIUS-u, predvsem skrbnik pogodbe, njihova finančna služba, podpora za EPALE ipd. Na voljo so za vprašanja, nasvete, sprotno evalvacijo in pojasnila. CMEPIUS bo organiziral tudi srečanja pogodbenikov, različna relevantna izobraževanja, na njihovi spletni strani bodo objavili potrebna gradiva in navodila. Za informacije in podporo knjižnicam so na voljo tudi drugi pogodbeniki, torej druge ustanove, pri katerih potekajo ali so v preteklosti potekali projekti Erasmus+. Druge organizacije, ki izvajajo projekte Erasmus+, lahko knjižnice spoznajo na srečanjih pogodbenikov ali na drugih izobraževanjih in predstavitvah, verjetno pa je že zdaj v lokalnem okolju posameznih knjižnic kakšna ljudska univerza, muzej ali društvo, ki ima izkušnje s projekti Erasmus+. Tudi pogodbeniki si med seboj pomagamo z izkušnjami, priporočili in nasveti, z delitvijo gradiv ipd.

Najpomembnejše spoznanje pri naših aktivnostih Erasmus+ je, da so sodelavci izjemni – za njih je bil program Erasmus+ odlična možnost, da pokažejo, kako se znajo v novih delovnih situacijah lotiti novih delovnih nalog – napisati predstavitev, komunicirati v angleškem jeziku, pisati objave, organizirati program, spodbujati, da prijavijo prispevek za ZBDS in za Knjižničarske novice, da tako naberejo točke za vlogo za imenovanja v nazive, znanja za sodelovanje pri drugih projektih, spremenijo svoj način dela, kaj doživijo, se povežejo med seboj.

4) Koliko dela bodo imeli naši zaposleni?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako dobro knjižnica za posamezen projekt postavi izhodišče oziroma temelj svojih dejavnosti, torej stičnih točk med delom knjižnice in projektom iz programa Erasmus+. Praviloma velja, da več ko je stičnih točk z obstoječim delom in obstoječimi cilji, manj bo dodatnega dela in večja ko je povezanost s cilji organizacije, s strokovnim in osebnim razvojem zaposlenih, lažje zaposleni to delo opravijo. Vprašanje obsega vloženega dela je tudi neločljivo povezano z vprašanjem o obsegu aktivnosti in posledično tudi rezultatov ter koristi, ki jih načrtujemo za posamezen mednarodni projekt.

Upoštevati je treba, da mednarodno sodelovanje in konkreten mednarodni projekt prinašata delovne naloge več zaposlenim v kolektivu. Dodatne naloge so na področju računovodstva, promocije v medijih, na družbenih omrežjih in strokovnih dogodkih, pri posodabljanju vsebin na spletni strani knjižnice in obravnavi kadrovskih vprašanj, kot so vprašanja o beleženju delovnega časa in nadomeščanja v času odsotnosti, zato je pomembno, da je mednarodno sodelovanje projekt celotnega kolektiva in da so cilji in aktivnost usklajeni s potrebami in možnostmi knjižnice. Kultura nadomeščanja med sodelavci in razporejanja dela je v knjižnicah že vzpostavljena in glede dela na področju mednarodnega sodelovanja nima bistveno drugačnih značilnosti kot tista, ki jo ima med bolniško odsotnostjo ali udeležbo na večdnevnih posvetovanjih. Pri nas se je kot koristno izkazalo, da so v skupinah, ki gredo na mobilnost na isto lokacijo, zaposleni iz različnih knjižnic mestnih območij, da načrtujemo čim bolj vnaprej, da imamo delovne obiske načrtovane za daljše časovno obdobje in si tako sodelavci vzajemno pomagajo z nadomeščanji. V okviru postavke »organizacijska podpora« se lahko del sredstev nameni tudi za študentsko delo, če je to za knjižnico in konkretno situacijo smiselno.

Pri nas se je izkazalo kot uporabno, da je mednarodno sodelovanje umeščeno v strateški načrt in da imamo v njem opredeljena tematska področja, ki so za nas v določenem časovnem obdobju pomembna. Tako v okviru mednarodnega sodelovanja na splošno in projektov Erasmus+ izbiramo aktivnosti, ki so za knjižnico smiselne in prinašajo pozitivne učinke za uporabnike, zaposlene in knjižnico na splošno.

Med trajanjem projektov organizira nacionalna agencija tudi aktivnosti za tiste, ki delajo pri projektih. Srečanja in izobraževanja potekajo v živo ali v spletnem okolju, udeležba na nekaterih je obvezna (npr. na uvodnem srečanju pogodbenikov, izobraževanju za računovodje), na drugih priporočljiva ali povsem prostovoljna. Vsebine so večinoma povezane z delom pri projektu, prav tako pa so pridobljena znanja uporabna za splošno redno delo knjižnice. Take splošne teme so npr. lahko branje, vključevanje migrantov, merjenje rezultatov, postavljanje ciljev, učinkovita promocija – to so teme, ki jih zaposleni prenašamo v svoje delo širše, ne samo v konkreten projekt Erasmus+.

Velja pa tudi pri projektih Erasmus+, da »brez muje se še čevelj ne obuje« in da »vaja dela mojstra«.

5) Kako zahtevna je priprava prijavnice?
Izpolnjena prijavnica je nekakšen celovit načrt projekta. Priprava prijavnice je ključna za uspešnost projekta, saj so vsebine in postopki, kot jih opredelimo v prijavnem obrazcu za ocenjevalce projekta, edina informacija o projektu, za katerega pridobivamo (so)financiranje. Od ocen, ki jih bodo vsebinam v prijavnem obrazcu dodelili ocenjevalci, je odvisno, ali se za izvajanje projekta prejmejo sredstva ali ne.

Branje razpisne dokumentacije in priprava vsebin za prijavnico zahtevata specifična znanja. Praviloma so ta znanja podobna tistim, ki smo jih zaposleni v knjižnicah že uporabili pri pisanju diplomskih in magistrskih nalog, pisnih nalog za bibliotekarske izpite, poročil in planov dela, planov dela osrednjih območnih knjižnic, prijave kompetenčnih vsebin na Ministrstvo za kulturo, prijav za nagrado Združenja slovenskih splošnih knjižnic, anotacij in strokovnih objav ipd. Pri vsem gre za to, da po vnaprej določenih pogojih in pravilih predstavimo svojo idejo v pisni obliki. Kot kakovostno praviloma velja jasno, konkretno, pregledno, sistematično, koherentno in realno besedilo, ki je v skladu z zahtevami in pogoji razpisa, hkrati pa s potrebami organizacije prijaviteljice.

rBolj ko poznamo pravila programa in bolj ko imamo opredeljene potrebe in cilje, lažje in hitreje bo šlo pisanje. Pravila programa so opredeljena v razpisni dokumentaciji, vodniku za prijavitelje, v kriterijih za ocenjevalce in predstavljena na različnih informativnih dnevih, ki jih za razpise Erasmus+ za potencialne prijavitelje pripravlja CMEPIUS. Hkrati pa je treba upoštevati cilje, probleme, možnosti prijavitelja in okolja, v katerem deluje.

Pri nas se je izkazalo za koristno:

• da imamo dovolj časa za pripravo vsebin, zato se izpolnjevanja prijavnice lotimo čim prej,
• da si vsebine z elektronskih obrazcev na spletnih straneh skopiramo v urejevalnik besedila (npr. MS Word, Google Docs),
• da čim prej razmislimo o tem, kje pridobiti podatke, ki jih je treba vpisati (iz poročil, iz prijav, iz COBISS-a, od občine itd.),
• da uvodoma skopiramo pod ustrezna polja/vprašanja sorodne vsebine iz drugih prijav/poročil, objav,
• da se izpolnjevanja obrazca lotimo postopno in vsebine dopolnjujemo ter med posameznimi polji prijavnice povezujemo,
• da prijavo pišemo v paru in jo temeljito prebere še kdo od kolegov,
• da spoznamo in dosledno uporabljamo terminologijo in opredelitve iz razpisa, ki so lahko drugačne od teh, ki jih običajno uporabljamo pri svojem delu (npr. učeči se odrasli/uporabniki, mobilnost/delovni obisk, organizacija gostiteljica/knjižnica gostiteljica) ter
• da vse, kar smo se pri pripravi prijave naučili, kar smo uporabili in ustvarili za konkretno prijavo, smiselno arhiviramo, da je na voljo za prihodnje prijave.

Priprava prve prijave je lahko precej zahtevna. Dobra novica pa je, da je priprava vsake naslednje prijave lažja, saj osvojimo načela pisanja. Splošne vsebine, ki jih opredelimo, pa lahko uporabimo tudi pri naslednjih prijavah. To velja tudi za povratne informacije ocenjevalca, ki jih je ob morebitni ponovni prijavi smiselno upoštevati in jih uporabiti za izboljšanje vsebine prijave. Priporočamo, da pripravo prijave v kolektivu prevzamejo tisti sodelavci, ki jim takšno delo ustreza, saj bo tako priprava manj zahtevna in hitrejša.

6) Naši zaposleni ne razumejo angleško
Vprašanje o znanju tujega jezika je eden od pogostih pomislekov pri odločitvah za mednarodne projekte ali udeležbo na mobilnostih. Pomembna informacija v zvezi s tem je, da se za KA1 ADU prijavnica lahko izpolni in odda v slovenskem jeziku ter da se tudi o izvedenih aktivnostih poroča v slovenskem jeziku.

Večletne izkušnje z mednarodnim sodelovanjem so v MKL pokazale dve stvari:

• zaposleni imamo praviloma zadostno znanje tujih jezikov in boljše, kot ga sami vrednotimo,
• tudi kolegom v tujini, s katerimi se pri tem srečamo, praviloma angleščina ni materni jezik in komunikacija ne poteka na visokem jezikovnem nivoju, je pa čisto funkcionalna.

Smiselno pa je ugotoviti, kdo v kolektivu je vešč uporabe angleškega jezika. Z dobro organizacijo se lahko preseže ovira morebitnega šibkejšega znanja tujega jezika. Delovni obisk skupine sodelavcev je lahko organiziran tako, da eden od sodelavcev prevaja drugim v skupini. Tudi v MKL smo že gostili kolege iz tujine, ki so imeli prevajalca v svoj jezik. V tem primeru je nekoliko manj vsebin v predstavitvah, ampak je mogoče dobre rezultate doseči tudi na ta način. Ali se kombinira v ekipo, ki gre na mobilnost, nekoga, ki govori bolje, in nekoga, ki govori slabše.

Preveriti je smiselno, ali mogoče sodelavci podcenjujejo svoje znanje angleščine. Pri nas je ena od sodelavk oklevala pri oddaji prijave za obisk knjižnice v tujini, saj je dvomila o svojem znanju angleščine. V pogovoru se je izkazalo, da tudi sama v zasebnem življenju potuje po tujini, kjer se sporazumeva v angleščini, in da se je že udeležila strokovne konference v tujini, kjer tudi ni imela težav z razumevanjem. Za udeležbo na delovnem obisku, kamor gresta vsaj dva zaposlena, je takšno znanje dovolj.

Raziskati je smiselno tudi, kako je z znanjem drugih jezikov. Mogoče je v kolektivu kdo, ki govori francosko, nemško ali italijansko. Razmisliti je smiselno, kako se lahko to vključi v projekte, ali se lahko vzpostavi sodelovanje s kakšno knjižnico ali drugo izobraževalno organizacijo na območju, kjer se uporablja kateri od teh jezikov.

Ena od možnosti je tudi sodelovanje s Srbijo in Hrvaško. Tam je jezikovna bariera manjša in je prav tako mogoče izpeljati kakšne obiske in sodelovanja in tudi tam imajo odlične primere izobraževanja odraslih in izobraževanja knjižničarjev.

Predvsem pisno komunikacijo s kolegi v tujini lahko olajša uporaba pripomočkov, kot so različni črkovalniki in avtomatski prevajalniki (Google Prevajalnik, DeepL Translate), ki lahko poenostavijo komunikacijo in zmanjšajo frustracijo glede znanja tujih jezikov.

Jezikovno pripravo je treba vključiti že v pripravo prijavnice za KA1 in v prijavnici tudi že opisati, kako bo potekala. Naši zaposleni so za jezikovno pripravo uporabljali tudi jezikovno podporo Online Linguistic support – OLS, in sicer za angleščino in tudi za učenje osnovnih fraz v jeziku države gostiteljice.

7) Nimamo partnerjev v tujini
Partnerji v tujini so pomembni za uspešno izvedbo projekta.
Najlažje in najbolj učinkovito je, če ima knjižnica že partnerje iz tujine in lahko z njimi sodelovanje nadaljuje, nadgradi. Priporočamo torej, da se v knjižnicah najprej razišče, s kom iz tujine se  je v preteklosti že sodelovalo in katere so morebitne vsebinske stične točke. Smiselno je, da o tem razmislijo vsi sodelavci – lahko se namreč izkaže, da imajo sodelavci že vzpostavljene kakšne povezave – da so že bili na mobilnosti v času študija, da imajo kakšen kolege iz študentskih dni v kateri izmed tujih knjižnic ali drugih organizacij, ki bi lahko zaposlene sprejeli na delovni obisk/sledenje na delovnem mestu.

Uporabi se lahko tudi že vzpostavljene povezave iz drugih knjižnic, tudi v MKL z veseljem priporočimo ali pomagamo navezati stik s katerim od naših partnerjev. Pri tem se lahko knjižnice obrnejo tudi na organizacije v lokalnem okolju. Knjižnica preveri, ali imajo ljudska univerza ali mladinski center v kraju že vzpostavljena partnerstva, se lahko preko njih poveže s kakšno knjižnico in ali je občina pobratena s katero občino iz tujine, sodeluje s kom društvo kmečkih žena ali osnovna šola?

Za iskanje partnerjev se lahko uporabi iskalnik partnerjev, dostopen na spletni platformi za izobraževanje odraslih EPALE (slika 5) ali portal za iskanje knjižnic za partnerstva v evropskih projektih E-PANEMA, dostopen na spletni strani EBLIDE. Na obeh se lahko išče partnerje med že vpisanimi ponudbami in na obeh se lahko objavi ponudbe za partnerstvo.

Za podporo pri iskanju partnerjev organizirajo nacionalne agencije tudi kontaktne seminarje in dogodke za iskanje partnerjev TCA. Prek nacionalnih agencij so na voljo finančna sredstva za udeležbo na tovrstnih dogodkih, in sicer za potne stroške, kotizacijo, namestitev in dnevnice v deležu glede na plačane obroke. Tudi to je ena od priložnosti za vzpostavitev sodelovanja s sorodnimi organizacijami.

Naše izkušnje kažejo, da organizacije v tujini praviloma sprejmejo manjše skupine zaposlenih na nekajdnevne delovne obiske/sledenje na delovnem mestu tudi, če predhodno z njimi nimamo vzpostavljenega sodelovanja. Mi smo stike navezovali po elektronski pošti s prošnjo za sprejem, v kateri smo opredelili, zakaj smo jih izbrali, katere teme nas zanimajo, kaj pričakujemo od njih in časovne okvire programa. Opredelili smo, da bomo stroške bivanja in poti plačali iz sredstev projekta, napovedali, da bomo vso potrebno dokumentacijo (npr. sporazumi, potrdila) pripravili mi in da ga gostitelji samo potrdijo. Običajno ponudimo tudi, da naši zaposleni v organizaciji gostiteljici predstavijo našo knjižnico, naš knjižnični sistem in izobraževanje odraslih v Sloveniji, ter jih povabimo, da obiščejo našo knjižnico.

Pri organizaciji nekajdnevnih obiskov naših zaposlenih se je izkazalo kot uporabno, da knjižnica gostiteljica v našem imenu kontaktira naprej druge knjižnice v svojem okolju za sprejem na enodnevni obisk ali izvedbo predstavitve. Na podoben način organiziramo delo tudi, ko pridejo v MKL knjižničarji iz tujine in se za njih dogovorimo tudi za ogled in obisk npr. knjižnic v Kranju ali Mariboru kakor tudi splošnih knjižnic z našega knjižničnega območja.

Zaključek
Program Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih je po izkušnjah MKL optimalna priložnost za vstop splošnih knjižnic v mednarodno sodelovanje. Knjižnicam ponuja številne priložnosti za razvijanje izobraževanja odraslih – tako za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v knjižnicah kot tudi za razvoj storitev za odrasle uporabnike knjižnic. Prijavo in izvajanje projektov Erasmus+ zato priporočamo tudi drugim (splošnim) knjižnicam, ki smo jim s svojimi izkušnjami sodelavci MKL na voljo za pomoč in podporo. Na voljo smo na elektronskem naslovu ucni.center@mklj.si.

Literatura in viri

European Commission (2023). Erasmus +Vodnik za prijavitelje. Različica 1 (2024): 28. 11. 2023. https://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2023/11/2024-ErasmusProgramme-Guide_SL.pdf

Evropska komisija (2024). Nacionalne agencije. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl/contacts/national-agencies

Mestna knjižnica Ljubljana. (2023). Akreditacija Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih. https://www.mklj.si/projekti/akreditacija-erasmus-za-splosno-izobrazevanje-odraslih