Rokopisna zapuščina Karla Štreklja: nova zbirka na portalu Digitalne knjižnice Slovenije
Folklorist in jezikoslovec Karel Štrekelj se je rodil na Gorjanskem leta 1859 in umrl v Gradcu 1912. Po študiju filologije in primerjalnega jezikoslovja je predaval na Dunaju in na univerzi v Gradcu. V jezikoslovju se je ukvarjal prvenstveno z leksiko in etimologijo, bil velik poznavalec zgodovinske slovnice in dialektologije. Pomembno se je v kulturno zgodovino zapisal kot zbiralec, preučevalec in izdajatelj ljudske pesmi. V letih od 1895 do 1911 je izdal Slovenske narodne pesmi v 14 snopičih, nekaj let kaseje je zbirko dokončal Joža Glonar. To je do tedaj najobsežnejša in najkvalitetnejša zbirka ljudskih pesmi med Slovani.
V zbirki na portalu Digitalne knjižnice Slovenije predstavljamo narodopisno gradivo iz rokopisne zapuščine Karla Štreklja, slavista, jezikoslovca in etnologa, zbiratelja ljudskih pesmi in proznega ljudskega besednega izročila. Leta 1887 je Štrekelj, tedaj docent slovanske filologije na dunajski univerzi, v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu in Slovanu objavil Prošnjo za narodno blago, v kateri je vse, ki jim »je mari, da Slovenci pokažemo svetu bogastvo našega tradicijnega slovstva«, posebej pa učitelje, dejavne »v Cerkvi in šoli«, pozval k zapisovanju ljudskega ustnega izročila. S tem dejanjem, ki je obrodilo bogate sadove, je Štrekelj stopil na pot, ki so jo tekom 19. stoletja utirali njegovi narodnobuditeljski predhodniki Janez Primic, Andrej Smole, Urban Jarnik, Stanko Vraz, Fran Miklošič in Davorin Terstenjak. Prošnja za narodno blago je med Slovenci sprožila nenavadno močan odziv. To je Štreklju omogočilo, da je v svojo zbirko Slovenskih narodnih pesmi, ki ji je kasneje nameraval pridružiti še zbirko ljudskih povedk in pravljic, zajel celotno slovensko etnično ozemlje.
Gradivo, ki so ga Štreklju pošiljali zapisovalci, delujoči širom po Sloveniji, in se je ohranilo v njegovi rokopisni zapuščini, je bilo digitalizirano v sodelovanju med Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter Narodno in univerzitetno knjižnico.
Novico pripravil: Tomaž Bešter (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Slikovno gradivo: Digitalna knjižnica Slovenije