Riški manifest »Pravica do branja« – krovna pobuda za nacionalno bralno strategijo Latvije
- mag. Aleš Klemen, Mestna knjižnica Ljubljana
Na mednarodni konferenci, ki je potekala oktobra 2025 v Rigi, je bil predstavljen in sprejet zgodovinski dokument z naslovom »The Right to Read. The Riga Manifesto« (Pravica do branja. Riški manifest). Dokument, pripravljen v okviru Nacionalne knjižnice Latvije, predstavlja prvi korak k oblikovanju enotne nacionalne strategije spodbujanja branja in razvojne politike, ki branje prepoznava kot temeljno človekovo pravico in družbeno vrednoto.
Branje kot temelj razvoja in demokracije
Manifest, ki ga je mogoče v celoti prebrati in podpisati na spletni strani projekta 500 let latvijskih knjig, poudarja, da je branje ključno za nacionalno varnost, samostojnost in dostojno življenje. Avtorici dokumenta, Dagnija Baltiņa in Maija Treile iz Nacionalne knjižnice Latvije, skupaj z medresorsko delovno skupino opozarjata, da je branje neposredno povezano s sposobnostjo kritičnega mišljenja, odpornostjo družbe in njeno trajnostjo.
V manifestu je zapisano, da pismenost in bralna kultura presegata vse družbene in strokovne meje – od naravoslovja in humanistike do umetnosti, gospodarstva in tehnologije. Branje ni zgolj kulturna navada, ampak gospodarski in družbeni dejavnik napredka, ki vpliva na inovativnost, zaposljivost, ustvarjalnost, duševno zdravje in družbeno kohezijo.
Glavna sporočila Riškega manifesta
Dokument poziva posameznike, ustanove in odločevalce k aktivnemu udejstvovanju pri ohranjanju in spodbujanju bralne kulture. Podpisniki manifesta se zavezujejo k naslednjim ciljem:
- zagotoviti enake možnosti za branje vsem državljanom, ne glede na dohodke, izobrazbo ali geografsko lego,
- podpirati tiste, ki imajo bralne težave, in jim omogočiti dostop do prilagojenih vsebin,
- zagotoviti enakovreden dostop do knjig v latvijskem jeziku po vsej državi in v diaspori,
- povečati prisotnost knjig v javnem prostoru kot del nacionalne identitete,
- vključiti branje v državne razvojne načrte, zlasti v Strategijo trajnostnega razvoja Latvije 2050,
- povezati bralno politiko z digitalno transformacijo, umetno inteligenco in inovacijami, saj je kritično branje temelj za družbo, osredotočeno na človeka in znanje.
Manifest poudarja, da branje ne nastane samo od sebe – zahteva sistematično podporo: dostopne knjižnice, prisotnost knjig v šolah, na delovnih mestih, v javnem prometu in digitalnih okoljih.
Mednarodni pomen in povezave
Dokument se opira na vrsto domačih in mednarodnih raziskav ter deklaracij, med njimi:
- Ljubljanski manifest o branju,
- UNESCO-vo stališče o pismenosti in branju,
- PIRLS (Mednarodna raziskava bralne pismenosti) in PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev) raziskave o bralni pismenosti v Latviji. Več o slovenskem kontekstu obeh raziskav si lahko preberete na spletnih straneh Pedagoškega inštituta: PIRLS Slovenija in PISA Slovenija.
S tem se Riški manifest umešča med najpomembnejše sodobne dokumente, ki branje obravnavajo kot pogoj za trajnostno, demokratično in odpornejšo družbo v Evropi in širše.
Podpis manifesta
Manifest lahko podpiše vsak posameznik ali organizacija, ki želi izraziti podporo razvoju bralne kulture in pravici do branja.
Več informacij in celotno besedilo dokumenta je dostopno na: