Revija Knjižnica se predstavi
Spoštovane bralke in bralci revije Knjižnica!
Revija Knjižnica se predstavlja z osveženim poslanstvom, s katerim bo še naprej prispevala k dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Pred nami je nova dvojna številka, prva, ki jo v celoti izdaja novo uredništvo v sestavi: odgovorna urednica dr. Polona Vilar in glavna urednica dr. Mojca Rupar Korošec.
Revijo Knjižnica odlikuje politika odprtega dostopa in samoarhiviranja, s čemer so raziskovalni dosežki, predstavljeni v reviji, brezplačno dostopni čim širšemu krogu bralcev takoj po objavi. To pomeni, da je raziskovalno znanje in izmenjava idej na najboljši način dostopna javnosti. Celotno besedilo revije se lahko ob upoštevanju avtorskih pravic avtorja in založnika brezplačno uporablja za kakršen koli namen. Pravice za uporabo del so opredeljene z licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialna 4.0 Mednarodna (CC BY-NC 4.0).
Tudi zato smo na začetku novega obdobja za našo stroko in znanost, s katero še poglabljamo identiteto našega področja, ki jo predstavljata sodelovanje in povezanost. Z novo dvojno številko se nahajamo v novem uredniškem okolju, s katerim smo prešli na odprto izdajanje revije in pridobili digitalni identifikator za vse prispevke od letnika 65 naprej.
Revija izhaja v odprtem dostopu, ker sledimo sodobnim trendom v izdajanju znanstvenih in strokovnih revij. Ta premik prinaša nekatere dobrodošle novosti za dosedanje in nove naročnike revije in tudi tako lahko revija tradicionalno redno živi in izhaja naprej. Pred nami je novo obdobje, saj letnik 66 izhaja v času, ko je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije sklenila sporazum o sodelovanju z novim sozaložnikom, Založbo Univerze v Ljubljani/Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Bralce v tej številki čaka nekaj zanimivih raziskav:
• konceptualne zasnove sistema za katalogizacijo na osnovi IFLA Library Reference Model,
• potenciali sodelovanja knjižnic, muzejev in arhivov kot dediščinskih ustanov,
• knjižnične storitve in zbirke v hrvaških zaporih,
• berljivosti izvlečkov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti,
• pregled dela in vlog nacionalnih knjižnic pri omogočanju dostopa do digitalizirane filmske dediščine,
• bibliografija slovenskih bibliografij, izdanih v letu 2020 in nekaterih prej nepopisanih bibliografij.
• Žal je tu tudi slovo od kolegice Darje Kramberger.
Vse naše bralce spodbujamo in vabimo k čim aktivnejšemu sodelovanju. Oglasite se nam z vašimi idejami, dragocene bodo nam vsem.
Srečno!