Razmišljanje o stresnih okoliščinah v knjižnici
- Urša Pajk, Narodni muzej Slovenije
Izvleček
Verjetno ne obstaja delovno mesto, na katerem ne bi bil zaposleni vsaj občasno izpostavljen stresni situaciji. Naj bo to zaradi preobilice delovnih obveznosti, komunikacije z uporabniki, nesoglasij med zaposlenimi, neustreznih delovnih pogojev ali česar koli drugega. Nič drugače ni v knjižnicah oziroma med knjižničarji. Izpostavljenost dolgotrajnemu stresu vodi v različna bolezenska stanja, zato je pomembno, da prepoznamo prve znake preobremenjenosti.
Ključne besede: knjižničarji, knjižnice, specialna knjižnica, stres, zdravje.
1 Stres in delovno okolje
Definicija oziroma opredelitev stresa je nastala šele v tridesetih letih 20. stoletja. Prvi, ki se je poglobil v preučevanje stresnih okoliščin, je bil kanadski zdravnik madžarskega rodu, endokrinolog in raziskovalec Hans Hugo Bruno Selye (1907–1982). Danes se o stresu, stresorjih, obvladovanju stresa in izgorelosti vse več razmišlja, piše in govori.
Na delovnem mestu preživimo veliko časa, zato je (samo)premagovanje stresa med zaposlenimi ključno. Tudi knjižničarji se pri svojem delu vsak dan srečujemo s stresnimi okoliščinami. Preplet čustvenega dela, odgovornosti do uporabnikov in nenehnega prilagajanja tehnološkim novostim je tveganje za nastanek stresnega okolja in v skrajnih primerih tudi pot do izgorelosti. Kateri dejavniki v resnici najbolj obremenjujejo naš poklic, kako jih prepoznati in omejiti? Na ta vprašanja smo poskušali odgovoriti v tem besedilu.
2 Stresne okoliščine pri knjižničarjih
Poklic knjižničarja se običajno ne znajde na lestvici najbolj stresnih poklicev na svetu, a vsako delo je lahko obremenjujoče oziroma stresno. Kaj predstavlja tveganje? Delo z uporabniki, časovni pritiski, hiter tehnološki razvoj (informacijska pismenost), rutinsko (monotono) delo, slabi odnosi v delovnem okolju, neustrezni delovni pogoji, dodatne zadolžitve, ki ne spadajo med tekoče knjižničarsko delo, itd. Delovne obveznosti knjižničarja se seveda glede na vrsto knjižnice med seboj razlikujejo. Izredno obremenjujoče je, kadar je v knjižnici zaposlen le en knjižničar. To je pogosta praksa v specialnih in šolskih knjižnicah. Vse knjižničarsko delo mora opraviti ena oseba, nima sodelavca, s katerim bi se lahko posvetovala, in nima pomoči (več »knjižničarskih glasov«), kadar želi uvesti spremembe v knjižnici. Knjižničar je v tem primeru res izredno obremenjen, saj mora imeti dobro razvito veščino večopravilnosti (multitasking) in vsekakor mora biti izredno organiziran tip človeka. Pestrost delovnih obveznosti sicer v nas spodbudi ustvarjalnost in vzbudi domišljijo, a vseeno lahko govorimo o preobremenjenosti, kar vpliva na učinkovitost in kakovost pri delu ter prav tako na zdravstveno stanje. Posledica vsega naštetega pa je tudi nezadovoljstvo uporabnikov knjižničnih storitev. V knjižnicah z več zaposlenimi knjižničarji si lahko zaposleni delo razdelijo med seboj. V večjih knjižnicah so nekateri delavci le informatorji, drugi izposojevalci gradiva, tretji kreatorji zapisov itd. Delno pa knjižničarski stroki pomaga sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija (sodobno tehnologijo na področju knjižničarstva je v prispevku Pametne knjižnice : pobudnice razvoja in rasti skupnosti predstavila avtorica Fleimisch Bezlaj).
Na knjižničarje lahko negativno vpliva tudi zavedanje, da sam poklic ni med najbolj cenjenimi in uglednimi, ter tudi nizka avtonomija pri odločanju o organizaciji knjižnice ̶ to velikokrat velja za knjižnice, ki so del določene ustanove (šole, muzeji, galerije, podjetja …). Poslanstvo knjižničarjev je tako kot poslanstvo pedagogov (včasih knjižničarji opravljajo obe nalogi) tudi posredovanje znanja ljudem, kar ni vedno preprosto. Med ljudmi širimo ljubezen do branja, mladim rodovom pomagamo pri usvajanju veščin branja, hranimo in predstavljamo nacionalno kulturno dediščino itd. Kadar je kljub našemu trudu pri uporabnikih oziroma obiskovalcih knjižnic zaznati le minimalno zanimanje za knjižno gradivo, lahko rečemo, da smo prav tako v stresni situaciji. Takrat govorimo o eksistencialnem stresu, ki nastaja zaradi razhajanja med pomembnim poslanstvom našega poklica in velikokrat medlim odzivom okolja. Ko se zdi, da naše prizadevanje ni prepoznano, lahko to vodi v malodušje, upad notranje motivacije in celo v izgorelost.
Koliko bomo obremenjeni in kako se bomo znali spopasti s stresom, je odvisno tudi od našega značaja, osebnostnega profila, zdravstvenega stanja, starosti, izobrazbe, naše socialne mreže in še česa. Ključno vlogo pri opravljanju knjižnične dejavnosti ima tudi to, ali smo se za poklic knjižničarja odločili sami ali smo pristali v knjižnici, ker drugje nismo dobili dela. V veliko pomoč pri premagovanju stresa nam je namreč tudi zavedanje, da je za nas ravno knjižnica tisto pravo delovno okolje. Vsekakor nas strokovnjaki (psihologi in psihiatri) opozarjajo, da dolgotrajni stres vodi v različna bolezenska stanja.1
3 Knjižničarji v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije
V muzejski knjižnici nas je zaposlenih pet knjižničarjev, delovne obveznosti so enakomerno razporejene med zaposlene. Nekateri se pretežno ukvarjajo z obdelavo knjižničnega gradiva, drugi z informiranjem in izposojo. Pri delu v čitalnici se zaradi bolniških odsotnosti, dopustov in četrtkovih popoldanskih dežurstev2 zvrstijo vsi knjižničarji, s kreiranjem zapisov pa se ukvarjajo trije knjižničarji. V čitalnici je zaposlen tudi višji knjižničar, ki edini skrbi za zaščito in obnovo knjižnega gradiva. Zaposleni v knjižnici pripravljamo tudi knjižnične vitrine meseca, pogosto sodelujemo pri muzejskih razstavah (priprava knjižnega gradiva in prispevki v zvezi s publikacijami) in drugih muzejskih dogodkih, pomagamo pri publiciteti kulturne ustanove ter smo člani uredništev (razstavni katalogi, muzejska revija Argo ipd.) in različnih muzejskih komisij. Poleg strokovnega knjižničarskega in muzejskega dela izvajamo še več drugih delovnih nalog, kot so pakiranje muzejske pošte, distribucija revije Argo, evidentiranje izposoje ICOM kartic in še kaj. Včasih se zgodi, da delovne obveznosti v osemurnem delovniku niso enakomerno razporejene in je treba izvesti več opravil naenkrat. Takrat si poskušamo delo porazdeliti, pomagajo tudi pogovor, kakšen strateški sestanek ob čaju in sladici, odmor v parku pred muzejem ali krajše terensko delo. V zadnjem času veliko premišljujemo tudi o tem, da so delavnice oziroma srečanja (pogosta praksa v splošnih knjižnicah), ki so primerna za obiskovalce knjižnic, ustrezna tudi za knjižničarje. Med njimi so »mini« bralni klub, knjižni kvizi, sprehodi med knjižnimi policami ob sproščenem klepetu, izdelava knjižnih kazalk, pogovori o knjigah med pitjem čaja, tematske ekskurzije, preprosta telovadba v knjižnici itd. Na prvi pogled se zdijo ti neformalni pristopi celo preveč preprosti, a so verjetno ravno zaradi tega učinkoviti in bi bili morda primerni za marsikatero delovno okolje. Sproščen dialog med sodelavci, porazdelitev delovnih nalog in psihosocialna podpora med zaposlenimi so preventivni dejavniki, ki nas lahko ščitijo pred izgorelostjo.
Kot v vseh knjižnicah se tudi v muzejski srečujemo z uporabniki, v našem primeru so to večinoma različni raziskovalci (znanstveniki) in študenti. Tovrstno delo je lahko zanimivo, izpolnjujoče in poučno, a tu in tam prav tako zelo stresno. Vsi zaposleni, ki delamo z ljudmi, vemo, da je včasih težko biti prijazen in ustrežljiv, kadar je stranka zelo naporna in hladna. Včasih nas obiščejo res izredno zahtevni obiskovalci, ki potrebujejo specifične podatke in posebno antikvarno gradivo, a nam posredujejo res zelo malo podatkov o želenih tiskih. Takrat smo knjižničarji v stresni situaciji. Sprašujemo se, ali bomo kos nalogi oziroma bomo znali v čim krajšem času poiskati ustrezne publikacije, ki bodo uporabniku najprimernejše gradivo za njegovo raziskavo, projekt ali disertacijo. Obremenjeni so tudi katalogizatorji, saj se srečujejo s kreiranjem zapisov za starejše gradivo, ki zajema veliko različnih področij. Knjižnica je bila namreč eden izmed oddelkov muzeja že ob ustanovitvi leta 1821. Muzej je bil takrat kompleksnega značaja, močno so bile zastopane naravoslovne znanosti, zato starejše publikacije v muzejski knjižnici niso le s področja humanističnih in družboslovnih ved. Po izobrazbi prihajamo s humanističnega področja (zgodovina, umetnostna zgodovina in bibliotekarstvo), zato je velikokrat potrebnega kar veliko časa za obdelavo določenega gradiva, ki po tematiki ne spada na naše strokovno področje, ali za kreiranje zapisa CONOR za avtorje iz daljne preteklosti, o katerih nimamo nobenih podatkov.
4 Tehnike in dejavnosti za obvladovanje stresa
Če bi bili v delovnih kolektivih vedno prisotni spoštovanje in sodelovanje med kolegi, možnost napredovanja, pravica do odklopa (v teoriji in praksi), počitek med bolniškim staležem in med rednim ali izrednim dopustom, zagotovljen čas za malico, več časa za pripravo na zahtevnejše delovne naloge, manj delovnih obveznosti, včasih odobreno delo od doma, varno in zdravju prijazno delovno mesto itd., verjetno do stresnih situacij niti ne bi prihajalo (Rožič, 2025; Prijol, 2025). Na nas pa negativno vplivajo tudi prevelika pričakovanja naših nadrejenih in nas samih. Navsezadnje je v teoriji oziroma na videz vse lepo in prav, v praksi pa vse velikokrat občutno drugače.
Kje začeti, kadar smo preveč obremenjeni? Najprej si moramo priznati, da ne obvladujemo več stanja in potrebujemo pomoč. Pomoč vodilnih, sodelavcev, pravne službe, strokovnih združenj, sindikata ali (morda) celo psihoterapevta. Ukrepajmo, da ne bo prepozno. Na začetku pomaga že, če sodelujemo pri anketi na temo stresa v delovnem okolju, na tak način najdemo odgovore oziroma potrditev za naša predvidevanja.3 Nato je modro obiskati kakšen seminar, delavnico, predavanje o tveganjih, stresnih okoliščinah in odnosih na delovnem mestu. V zadnjem času je veliko tovrstnih dogodkov, v aprilu se v Narodni in univerzitetni knjižnici obeta delavnica z naslovom Kako obvladati stres. Lansko leto smo se na primer nekateri udeležili srečanja na temo sožitja v delovnem okolju, ki sta ga organizirala Društvo bibliotekarjev Ljubljana in Slovensko muzejsko društvo.
Seznanimo se lahko tudi z drugimi tehnikami oziroma metodami, praksami ali dejavnostmi. Ponudba je široka, izbrati moramo tisto/tiste, ki so nam najbolj pisane na kožo. Nekatere so primerne za izvajanje v prostem času, nekaj pa je takih, h katerim se lahko zatečemo na delovnem mestu. Prve so nam vsem, vsaj iz teorije, dobro znane – joga, tai chi, meditacija, tečaji čuječnosti,4 masaže, preživljanje prostega časa v naravi, telesna aktivnost, terapevtsko pisanje in/ali branje, družabne igre, domače obrti, umetniško ustvarjanje itd. Med tehnike, ki jih lahko izvajamo med delovnim časom, spadajo poimenovanje občutka, dihalne vaje, štetje, pozitivne misli, prijazne besede, ki si jih izrečemo, telesne vaje in še kaj bi se našlo.5 Pomagajo nam lahko tudi protistresni pripomočki (krogle, kocke, srčki itd.), ki jih lahko stiskamo oziroma gnetemo, kadar smo napeti. Ob vsem tem je pomembno, da dovolj spimo in se polnovredno prehranjujemo. Morda si najprej poiščemo nekaj ustreznih priročnikov na temo obvladovanja stresa, potem bomo lažje naredili načrt za premagovanje tegob na delovnem mestu. Knjižničarji smo tu res v prednosti, saj znamo že po službeni dolžnosti iskati podatke oziroma ustrezne vire. Priporočilo za branje oziroma pomoč najdemo tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje.6
Preprečevanje oziroma obvladovanje stresnih okoliščin ni le naloga in odgovornost posameznikov, temveč ima pri tem ključno vlogo tudi vodstvo knjižnic oziroma ustanov, katerih del je knjižnica. Z ustvarjanjem zdravega in spodbudnega delovnega okolja – z jasnim opredeljevanjem delovnih nalog, realnim načrtovanjem ciljev, profesionalno komunikacijo, razreševanjem konfliktov, podporo zaposlenim, skupinskim druženjem ter promocijo zdravja – lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju stresa. To je mogoče doseči z rednim izobraževanjem zaposlenih in vodstva ne le na strokovnem področju, temveč tudi z razvijanjem znanj iz organizacijskega vedenja, medosebnih odnosov, komunikacijskih veščin ter udobja in zdravja na delovnem mestu.
5 Zaključek
V prispevku smo opozorili na stresne okoliščine in izzive, s katerimi se srečujejo knjižničarji – od vsakdanjih obremenitev do specifičnih sprožilcev v specialni knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. Hkrati smo predstavili nekaj rešitev, ki prispevajo k sproščenemu, zdravemu in prijetnemu delovnemu vzdušju. Med njimi so: skupinska druženja, izobraževanja o zdravem delovnem okolju in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Poudarili smo, da za varno in kakovostno poklicno življenje odgovarjamo vsi – vodstvo in posamezniki. Zavedati se moramo, da lahko samo s skupnimi močmi premagujemo stres, preprečimo izgorelost in ponujamo kakovostne storitve uporabnikom knjižnic.
Viri in literatura
Dimitrijević, A. (2009). Specifičnosti stresa v sodobni družbi. Obzornik zdravstvene nege: strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 43(1), str. 57–59.
Jesih Šterbenc, K. (2015). Knjižničar na dveh delovnih mestih: čas za izgorelost ali strokovni izziv. Didakta, 25(180), str. 33–38.
Miklič Milek, D. in Urdih Lazar, T. (2016). Čili za delo. Učbenik za promocijo zdravja pri delu. Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Nerurkar, A. (2025). Pet resetov. Ponastavimo svoje življenje, obvladajmo stres ter okrepimo um in telo. Mladinska knjiga.
Plevel, J. (2006). Stres in šolski knjižničarji. Šolska knjižnica, 16(2), str. 89–95.
Prijol, M. (2025). Vpliv sodobnega delovnega okolja na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih v podjetju [Magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=91544
Rožič, L. (2025). Ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93660
Slivar, B. (2010). Stres in zadovoljstvo z delom pri šolskih knjižničarjih. Šolska knjižnica, 20(3/4), str. 173–180.
- Kot posledica stresa so med drugim omenjene naslednje bolezni: psihične motnje, glavoboli, želodčna in črevesna obolenja, sladkorna bolezen, kožne bolezni, srčno-žilna obolenja. [↩]
- Leta 2024 smo namreč ob četrtkih uvedli podaljšan delovni čas knjižnice: do sedemnajste ure, od ponedeljka do petka (razen četrtka) pa je odprta med osmo in petnajsto uro. [↩]
- Več o tem v blogu. [↩]
- Vse več ustanov med delovnim časom uvaja za zaposlene telovadbo, jogo ali kašno drugo dejavnost. Pred leti je muzejska kolegica v Narodnem muzeju Slovenije vodila delavnice tai chija, januarja letos pa smo se lahko zaposleni udeležili interaktivno vodenih vaj čuječnosti. Vse več ustanov ima za delavce predviden tudi prostor, namenjen sprostitvi. [↩]
- Pri štetju lahko štejemo od sto nazaj ali posamezne izdihe. Med hitre mentalne tehnike spada tehnika 5-4-3-2-1: naštejemo 5 stvari, ki jih vidimo, 4, ki jih slišimo, 3, ki jih čutimo, 2, ki ju vonjamo, 1, ki jo okušamo. Ta slednja nam bo pomagala pri premagovanju občutka tesnobe. Telesna vaja, ki jo lahko izvajamo za delovno mizo, je raztezanje vratu in ramen. Pozitivne misli so vse misli, ki nas potolažijo, pomaga tudi misel na nam drage ljudi ali prijetne dogodke. [↩]
- Več o tem, kako prepoznate motnje, povezane s stresom. [↩]
