Razmerje med izposojo leposlovja in strokovnega gradiva v splošni knjižnici: primer Mestne Knjižnice Ljubljana
Izvleček
Namen prispevka je poudariti pomen knjige za posameznika, saj branje omogoča razvoj njegove osebnosti in posledično vpliva na kakovost sobivanja vseh v družbi. Pri razvoju bralne kulture imajo pomembno vlogo splošne knjižnice, ki uporabniku omogočajo dostop do raznovrstnega gradiva, med drugim do leposlovne literature. Branje kakovostnega leposlovja bralcu omogoča ne le zabavo in sprostitev, ampak dviga njegovo bralno pismenost in s tem omogoča njegov vsestranski osebnostni razvoj. Statistična analiza je pokazala, da splošne knjižnice izposodijo več leposlovnega gradiva v primerjavi s strokovno literaturo in da je izposoja leposlovnega gradiva v organizacijski enoti krajevne knjižnice odstotkovno večja od izposoje tega gradiva v knjižnici mestnega območja. Statistika je pokazala tudi, da si uporabniki leposlovno literaturo največ izposojajo v poletnih mesecih.
Ključne besede: leposlovno gradivo, strokovno gradivo, izposoja, krajevna knjižnica, knjižnica mestnega območja
Uvod
Knjiga, posebej kakovostno leposlovno delo, je v digitalni dobi pomembna tako za razvoj posameznikove osebnosti kot za medčloveške odnose v družbi. Posamezniku omogoča lažje iskanje smisla življenja, razvija pri njem sposobnost vživljanja v misli in čustva drugih, kar nam vsem omogoča bolj kakovostno sobivanje. Branje leposlovja je pravzaprav učinkovita oblika treninga empatije, saj se v knjigo vživimo in poistovetimo s knjižnimi junaki (Kovač, 2020, str. 67). Posledično lažje razumemo druge in tudi sebe. Poleg tega uporabnik z branjem razvija sposobnost dolgotrajne koncentracije. Največja moč knjige pa je v tem, da bralec razvija jezikovne sposobnosti, kar mu omogoča boljše izražanje in s tem širši pogled na svet. Ustrezna količina znanja v povezavi z bogatim besediščem in analitičnimi sposobnostmi mu bo šele omogočila zmožnost kritičnega mišljenja.
Branje tiskanih knjig v elektronskih časih upada, kar je bilo predstavljeno v nedavni raziskavi, v okviru 40. Slovenskega knjižnega sejma. Ugotovljeno je bilo, da nekaj manj kot polovica Slovencev ne prebere na leto niti ene knjige, ki ni povezana s šolskimi ali službenimi obveznostmi, kar je skrb vzbujajoče (SKS: Najnovejša raziskava kaže na upad bralne pismenosti, 26. 11. 2024). Zato imajo splošne knjižnice pomembno vlogo pri spodbujanju branja, saj s svojim raznovrstnim in bogatim knjižničnim gradivom predstavljajo temelj knjižne vzgoje in spodbujajo bralne navade že od predšolskega obdobja naprej (Mlakar, 2003, str. 84). Splošne knjižnice omogočajo posameznikom, da hitro in poceni pridejo do literature, ki zadovoljuje njihove izobraževalne in razvedrilne potrebe. Z oblikovanjem bralnih navad in bralne kulture splošna knjižnica pomembno sodeluje pri razvoju bralne pismenosti.
Opredelitve pojma pismenosti se pri različnih avtorjih deloma razlikujejo, vendar se v skoraj vseh definicijah tega pojma pojavljata dimenziji branja in pisanja, pri čemer je branje izpostavljeno kot primarna dimenzija pismenosti (Pečjak, 2010, str. 21). Vzgoja bralne pismenosti se začne že v predšolskem obdobju in se nadaljuje v času šolanja. Splošne knjižnice so pri tem pomemben dejavnik s priporočanjem kakovostnega gradiva, primernega za posamezne starostne skupine. M. Grosman opozarja na vrsto negativnih učinkov, ki jih ima pomanjkljiva bralna pismenost pri mlajših generacijah: »Zaradi pomanjkljive bralne pismenosti pa učenci lahko zaostajajo tudi pri drugih procesih razvitejših jezikovnih dejavnosti: pri razčlenjevanju, razmišljanju, osmišljanju besedil in poglobljeni refleksiji. Vsi ti procesi so potrebni za učinkovito učenje, za besedno obvladovanje realnosti ter za vse oblike uspešnega delovanja v življenju, saj je prav jezik temeljno sredstvo prilaščanja in urejanja realnosti.« (Grosman, 2006, str. 26) Pri razvoju in ohranjanju čim višje ravni bralne pismenosti ima, tako pri mlajših kot pri starejših uporabnikih, ključno vlogo branje kakovostnih leposlovnih besedil. »Obilno branje leposlovja omogoča neomejeno vajo in spoznavanje različnih jezikovnih rab, zato je deležno posebne pozornosti in preučevanja, čeprav v vsem razvitem svetu poročajo o upadajoči vrednosti književnosti in zmanjšanem zanimanju zanjo.« (Grosman, 2006, str. 26)
Mestna knjižnica Ljubljana
Mestna knjižnica Ljubljana je s 35 knjižnicami in 47 postajališči bibliobusa največja splošna knjižnica v Sloveniji (Mestna knjižnica Ljubljana, 22. 4. 2025). Sam opravljam delo bibliotekarja v knjižnici mestnega območja, občasno pa delam tudi v drugih organizacijskih enotah v mreži. Pri izposoji gradiva opažam, da si razmeroma veliko uporabnikov izposoja leposlovno literaturo, po moji oceni v večji meri kot strokovno gradivo. Želel sem ugotoviti, kolikšen je dejanski delež izposoje leposlovja v posamezni knjižnici ob upoštevanju velikosti knjižnice, števila enot dostopnega knjižnega gradiva, lokacije knjižnice in strukture uporabnikov. Pridobljeni podatki bodo omogočili vpogled v bralne navade uporabnikov in bodo pomagali pri oblikovanju nabavne politike. Raziskava je bila narejena v dveh organizacijskih enotah Mestne knjižnice Ljubljana, in sicer v knjižnici mestnega območja (Knjižnica Jožeta Mazovca) in v izbrani krajevni knjižnici (Knjižnica Zadvor) na mestnem obrobju. V raziskavo je bila zajeta izposoja fizičnih enot gradiva, in sicer izposoja na dom.
Metodologija
Za izvedbo raziskave sem izbral kvantitativno metodo, in sicer statistično analizo pridobljenih podatkov. Ta analiza izhaja iz možnosti preučevanja, ugotavljanja in analize več pojavov, ki zanimajo raziskovalca (Flere, 2000, str. 193). Z računalniškim programom COBISS3 sem z izpisi pridobil podatke o izposoji gradiva v letu 2024. Na ta način sem lahko preveril, katero gradivo je bilo izposojeno, in natančno odmeril delež strokovnega in leposlovnega gradiva posamezne knjižnice, ki so si ga uporabniki izposodili na dom. Pri tem sem upošteval velikost knjižnega fonda vsake od knjižnic, tako leposlovnega kot strokovnega, in strukturo uporabnikov.
Knjižni fond Knjižnice Jožeta Mazovca ima 75.770 enot gradiva, od tega je 44.861 enot strokovnega gradiva (59 odstotkov) in 30.909 enot leposlovja (41 odstotkov). Obseg knjižnega fonda Knjižnice Zadvor je 12.403 enot gradiva, od tega je 5224 enot strokovnega (42 odstotkov) in 7179 enot leposlovnega gradiva (58 odstotkov).
Število aktivnih uporabnikov v Knjižnici Jožeta Mazovca je 8971, od tega je uporabnikov, starih do vključno štirinajstega leta, 1975 (22 odstotkov). V Knjižnici Zadvor je število aktivnih uporabnikov 1170, od tega je mlajših uporabnikov (do vključno štirinajstega leta) 326 (28 odstotkov).
Postavil sem tri hipoteze, ki sem jih empirično preveril. Prva hipoteza je bila, da je v obeh knjižnicah, tako v krajevni kot v knjižnici mestnega območja, delež izposojenega leposlovnega gradiva večji od deleža strokovne literature. Predpostavljal sem, da je leposlovno gradivo privlačno za bralce, saj poleg možnosti osebnostnega razvoja zadovoljuje tudi potrebe po razvedrilu in sprostitvi. Druga hipoteza je bila, da krajevna knjižnica izposodi odstotkovno več leposlovnega gradiva in manj strokovnega gradiva kot knjižnica mestnega območja. Pri drugi hipotezi sem upošteval dejstvo, da ima krajevna knjižnica na voljo precej manj strokovnega gradiva kot knjižnica mestnega območja, in iz tega sem sklepal, da uporabniki pogosteje iščejo strokovne knjige v knjižnici mestnega območja. Pri tem sem upošteval tudi nekoliko večji odstotek uporabnikov, starih do vključno štirinajst let, v Knjižnici Zadvor. Tretja hipoteza je bila, da se v obeh knjižnicah med poletnimi dopusti poveča izposoja leposlovnega gradiva.
Rezultati raziskave
Graf 1: Izposoja gradiva v Knjižnici Jožeta Mazovca v letu 2024
Rezultati raziskave so pokazali, da se v Knjižnici Jožeta Mazovca (knjižnica mestnega območja) delež izposoje gradiva po mesecih nekoliko spreminja, kar prikazuje Graf 1. V prvih dveh mesecih v letu 2024 je bila izposoja strokovnega in leposlovnega gradiva odstotkovno enaka. Nato se je nekoliko povečal delež izposoje strokovnega gradiva, ki je prevladoval v marcu in aprilu. V juniju, juliju in avgustu pa se je precej povečala izposoja leposlovnega gradiva, ki je dosegla višek v juliju in avgustu z 58-odstotnim deležem. Od oktobra do decembra se je spet nekoliko povečal delež izposojenega strokovnega gradiva, a je izposoja leposlovnega gradiva v tem obdobju še vedno prevladovala. Če upoštevamo celoletno povprečje, je bil delež vsega izposojenega strokovnega gradiva 47 odstotkov, medtem ko je bil delež izposoje vsega leposlovnega gradiva 53 odstotkov. Iz tega sledi, da lahko potrdimo prvo hipotezo, da v knjižnici mestnega območja v celem letu izposodimo več leposlovnega kot strokovnega gradiva.
Graf 2: Izposoja gradiva v Knjižnici Zadvor v letu 2024
V Knjižnici Zadvor (krajevna knjižnica) je razmerje med izposojo leposlovnega in izposojo strokovnega gradiva drugačno, kar nam prikazuje Graf 2. Drugače kot pri izposoji v knjižnici mestnega območja ni bil v krajevni knjižnici delež izposojenega strokovnega gradiva v letu 2024 niti v enem mesecu večji od izposojenega leposlovnega gradiva. Delež izposoje leposlovnega gradiva je prevladoval vse leto in se je gibal od 53 do 69 odstotkov. Največji delež izposoje leposlovnega gradiva je bil v poletnih mesecih: junij (62 odstotkov), julij (69 odstotkov) in avgust (65 odstotkov). Takrat je bila izposoja strokovnega gradiva zgolj 38-, 31- in 35-odstotna. Delež izposojenega strokovnega gradiva se je najbolj približal deležu leposlovnega gradiva v februarju in oktobru, ko je bila izposoja strokovnega gradiva 47- in 46-odstotna ter izposoja leposlovnega gradiva 53- in 54-odstotna. Povprečni delež izposoje leposlovnega gradiva v krajevni knjižnici je bil vse leto 59 odstotkov. Tudi v tem primeru lahko potrdimo prvo hipotezo, da v krajevni knjižnici izposodimo več leposlovnega gradiva v primerjavi s strokovnim.
Graf 3: Izposoja strokovnega gradiva
Graf 3 nam ponazarja primerjavo med deležem izposojenega strokovnega gradiva v Knjižnici Jožeta Mazovca (knjižnica mestnega območja) in Knjižnici Zadvor (krajevna knjižnica). Z grafa lahko razberemo, da je izposoja strokovnega gradiva konstantno manjša v krajevni knjižnici in da se le redko približa 50 odstotkom izposoje vseh knjig. V juniju, juliju in avgustu se izposoja strokovnih knjig v krajevni knjižnici giblje med 30 in 40 odstotki. V knjižnici mestnega območja izposoja strokovnega gradiva nikoli ni padla pod 40 odstotkov in je bila nekaj mesecev celo več kot 50-odstotna. Povprečno je bilo strokovno gradivo v knjižnici mestnega območja izposojeno 47-odstotno, medtem ko je bila izposoja strokovnega gradiva v krajevni knjižnici, če upoštevamo leto 2024 v celoti, 41-odstotna.
Graf 4: Izposoja leposlovnega gradiva
Graf 4 nam prikazuje izposojo leposlovnega gradiva v Knjižnici Jožeta Mazovca (knjižnica mestnega območja) in Knjižnici Zadvor (krajevna knjižnica). Z grafa je razvidno, da je razmerje med deležem izposojenega leposlovnega in strokovnega gradiva v obeh knjižnicah obrnjeno. Izposoja leposlovnega gradiva prevladuje v krajevni knjižnici, saj je odstotek izposoje tega gradiva v tej knjižnici v vseh mesecih leta 2024 višji od odstotka izposoje leposlovja v knjižnici mestnega območja. Kljub temu, da je odstotek izposoje leposlovnega gradiva v knjižnici mestnega območja v obdobju sedmih mesecev višji od 50 odstotkov, je tovrstno gradivo precej manj izposojano v primerjavi s krajevno knjižnico, ki v juniju, juliju in avgustu preseže 60 odstotkov izposoje leposlovne literature. Povprečna izposoja leposlovnega gradiva je bila vse leto 2024 v krajevni knjižnici 59 odstotkov, medtem ko je bila v knjižnici mestnega območja 53 odstotkov.
Z navedenimi podatki lahko potrdimo drugo hipotezo, da je delež izposojenega leposlovnega gradiva v krajevni knjižnici odstotkovno večji (59 odstotkov vsega knjižnega gradiva) od deleža izposojenega leposlovnega gradiva v knjižnici mestnega območja (53 odstotkov vsega knjižnega gradiva) in da v slednji prevladuje izposoja strokovnega gradiva, ki obsega 47 odstotkov vsega knjižnega gradiva, medtem ko se v krajevni knjižnici strokovno gradivo izposoja 41-odstotno. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da ima krajevna knjižnica manj knjižnih enot strokovnega gradiva, ki je uporabnikom dostopnejše v knjižnici mestnega območja, oziroma, da v krajevni knjižnici prevladuje leposlovno gradivo. Zelo verjetno na delež izposoje vpliva tudi dejstvo, da krajevno knjižnico obiskuje 28 odstotkov uporabnikov, starih do vključno 14. leta, medtem ko je v knjižnici mestnega območja uporabnikov v tej starostni skupini 22 odstotkov (Lesar idr., 2025, str. 106).
S pridobljenimi podatki lahko potrdimo tudi tretjo hipotezo, saj se izposoja leposlovnega gradiva v poletnih mesecih poveča tako v knjižnici mestnega območja kot v krajevni knjižnici, v slednji še izraziteje. Povečani obseg izposoje leposlovnega gradiva v poletnih mesecih lahko pripišemo dopustom, ko uporabniki bolj posegajo po gradivu, ki ga potrebujejo za preživljanje prostega časa.
Sklep
Sklenemo lahko, da ima leposlovno gradivo zelo pomembno vlogo v splošnih knjižnicah. Ugotovljeno je bilo, da prevladuje izposoja leposlovne literature tako v knjižnici mestnega območja kot v krajevni knjižnici, kar vpliva tako na življenje posameznika kot na družbo v celoti. Kot poudarjajo avtorji raziskav, navedeni v prispevku, branje leposlovja širi naš pogled na svet, nam omogoča boljše razumevanje drugih, s tem pa kakovostno sobivanje vseh v družbi. Ne nazadnje branje leposlovne literature zadovoljuje tudi potrebe uporabnikov po razvedrilu in sprostitvi ter dviga raven bralne pismenosti.
Viri in literatura
Flere, S. (2000). Sociološka metodologija: temelji družboslovnega raziskovanja. Pedagoška fakulteta.
Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja: Za boljšo bralno pismenost. Karantanija.
Kovač, M. (2020). Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Mladinska knjiga.
Mestna knjižnica Ljubljana. (22. 4. 2025). https://www.mklj.si
Mestna knjižnica Ljubljana. (2025). Letno poročilo MKL 2024. https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2025/02/LETNO_POROCILO_MKL_2024p.pdf
Mlakar, I. (2003). Vloga knjižnice. V Blatnik Mohar, M. (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja, str. 84-91. Mladinska knjiga Založba.
Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: Od teorije k praksi. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
SKS: Najnovejša raziskava kaže na upad bralne pismenosti. (26. 11. 2024). SiOL. https://siol.net/novice/slovenija/sks-najnovejsa-raziskava-kaze-na-upad-bralne-pismenosti-649312