PUBMET 2023

Letos bo jubilejna deseta PUBMET konferenca o znanstvenem komuniciranju v kontekstu odprte znanosti, ki jo organizirajo Oddelek za informacijske znanosti Univerze v Zadru, Center za znanstvene informacije Instituta Ruđer Bošković, Hrvaško združenje za znanstveno komuniciranje – ZNAK, Medicinska fakulteta, Živilsko-biotehniška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu ter Medicinska fakulteta Univerze na Reki, pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške, projekta NI4OS-Europe, OpenAire-a, EASE-a, OPERAS-a in SPARC Europe.

PUBMET2023 bo potekal od 13. do 15. septembra 2023 v Zadru in bo nadaljeval niz uspešnih konferenc o znanstvenem komuniciranju.

Na letošnji konferenci bo v šestih sklopih in panelnih razpravah mogoče prisluhniti predavanjem o številnih temah, med drugim: knjižnice v dobi odprtega dostopa in odprte znanosti, odprta evalvacija (modeli in prednosti), resnice in zmote v znanstveni komunikaciji, vloga infrastrukture odprte znanosti pri omogočanju odprte znanosti, umetna inteligenca v znanstveni komunikaciji, okoljska ozaveščenost in trajnost v znanstveni komunikaciji.

Konferenca PUBMET vsako leto zbere strokovnjake in navdušence s področja odprte znanosti.

Zadnja konferenca PUBMET2022 je potekala v Zadru od 14. do 16. septembra 2022. Konference se je udeležilo šest vabljenih predavateljev, skupaj je bilo izvedenih 16 predstavitev, deset praktičnih delavnic, seja posterjev in tri panelne razprave na naslednje teme:

• preoblikovanje odprtega dostopa, strategije za ohranitev pravic nad rezultati raziskav in alternative plačevanju odprtega dostopa;
• doseganje učinkovitosti in uspešnosti v znanstveni komunikaciji;
• pravičnost odprte znanosti;
• možnosti vključevanja javnosti v znanost;
• vrednotenje kakovosti raziskovalnega procesa, raziskovalnih rezultatov in različnih načinov objavljanja ter
• medijska prepoznavnost kot gonilo znanstvenega in družbenega vpliva.

Organizacijski odbor je prepoznal pomen TRIPLE projekta in 13. septembra 2022 v program konference dodal »ničelni dan«, ki je vključeval delavnico Third TRIPLE ThatCamp o trajnosti v odprti znanosti. Delavnica je bila priložnost za izmenjavo konceptov in strategij trajnosti v odprti znanosti.

Predkonferenčni dan, 14. septembra, se je začel z delavnico za učitelje, knjižničarje in druge informacijske strokovnjake na temo prihodnosti digitalnega izobraževanja na evropskih univerzah. Na delavnici znanstvenega komuniciranja so udeleženci prejeli praktične nasvete, kako najbolje izkoristiti razpoložljiva komunikacijska orodja in uspešno komunicirati z občinstvom. Sponzorji (Scientific Knowledge Services, Elsevier, Oxford University Press, Bentham Science, EMERALD Publishing, Pensoft Publishers in Kriyadocs) so predstavili svoje založniške platforme, modele in orodja ter preko njih svoje videnje prihodnosti odprte znanosti.

Osrednji konferenčni program se je začel s predavanjem o preoblikovanju odprtega dostopa z vabljenima predavateljema Pierrom Mounierjem (EHESS, OpenEdition, OPERAS, DOAB, Francija) in Mariom Maličkim (Univerza Stanford, ZDA), ki sta predstavila svoje poglede na spremembe v znanstvenem založništvu, ki jih je prinesel o odprti dostop, pa tudi o potrebi spremembe načina, kako ga dosegamo. V kratkih predavanjih je bil predstavljen program fundacije Arcadia za reformo zakonodaje in predpisov o avtorskih pravicah, nato potencial modela zelenega odprtega dostopa v skupini publikacij, ki temeljijo na rezultatih kliničnih raziskav, izvedenih v nemških univerzitetnih medicinskih centrih, ter trajnostni model odprtega dostopa za izdajanje knjig na Hrvaškem.

Udeleženci v Kongresni dvorani.

Druga seja, posvečena izboljšanju učinkovitosti znanstvene komunikacije, se je začela z gostujočim predavanjem Juana Pabla Alperina (Scholarly Communications Lab, Univerza Simon Fraser, Kanada) o revijah, ki jih objavljajo posamezni znanstveniki ali akademske ustanove, in o uporabi sistema odprtih revij (Open Journal Systems (OJS)). Seja je vključevala tudi kratke predstavitve o prednostih in slabostih spoštovanja pooblastil za odprt dostop španskega nacionalnega načrta za znanost in inovacije, platforme Bridge of Knowledge Tehnološke univerze v Gdansku in projekta GoTriple, osrednje dostopne točke za družbene in humanistične znanosti.

Na seji posterjev je imelo skupno 15 predavateljev priložnost udeležencem predstaviti svoje raziskave in odgovoriti na različna vprašanja. Sledila je tretja in zadnja seja dneva, tematsko povezana s pravičnostjo odprte znanosti. Začelo se je z gostujočim predavanjem Thomasa Kleberja iz Know-Center, ki je govoril o APC-jih in poštenem izvajanju odprtih raziskav ter razpravljal o vlogi institucionalnih virov pri oblikovanju raziskovalnih rezultatov na različnih področjih ter v državah. Seja je vključevala tudi kratka predavanja o odprtokodnih platformah (ang. open source), ki jih razvija NI4OS na Madžarskem, nato o prilagajanju finskih založnikov Unescovim priporočilom o odprti znanosti, izmenjavi podatkov preko podatkovnih arhivov v Sloveniji in na Hrvaškem, odprti znanosti v odprtem oblaku – HROOZ in smernicah za spodbujanje transparentnosti in odprtosti za revije.

Prvi dan konference se je zaključil z ogledom Zadra in konferenčno večerjo.

Udeleženci konference na ogledu mesta Zadar.

Naslednji dan se je četrta seja o priložnostih za vključevanje javnosti v znanost začela z gostujočim predavanjem Dóre Gaálné Kalydy (Madžarska akademija znanosti, Madžarska), ki je razpravljala o razlikah med razumevanjem občanske znanosti v zahodni in srednjevzhodni Evropi ter možnosti sodelovanja med znanstveniki in javnostjo ter koristi, ki izhajajo iz sodelovanja. Sledili sta še dve kratki predavanji in panelna razprava o različnih praksah občanske znanosti.

Peto sejo o vrednotenju kakovosti raziskovalnega procesa, raziskovalnih rezultatov in načinov objavljanja je odprla vabljena predavateljica Charlotte Wien (Univerza Južne Danske, Danska). Z metaforo slonokoščenega stolpa je opisala elitistično in samozadostno raziskovalno kulturo, ki jo sistematično spodbujajo veljavna merila napredovanja. Kratka predavanja v seji so se osredotočala na recenzijo monografij (Peer Review Information Service for Monographs (PRISM)), uporabo odprte infrastrukture za vrednotenje kakovosti raziskovalnih rezultatov, spodbude in nagrade v znanstveni komunikaciji ter zmožnost recenzije za izboljšanje znanstvene uspešnosti.

Zadnja seja o medijski prepoznavnosti kot gonilni sili znanstvenega in družbenega vpliva je bila panelna razprava z medijskimi strokovnjaki, novinarji in znanstveniki. Pogovarjali so se o potencialnih aktivnostih in problemih, povezanih s prepoznavnostjo v znanstvenih medijih, pa tudi o vlogi znanstvenikov in novinarjev v javnem komuniciranju ter o vplivu njihovega ugleda na celotno podobo znanosti v širši javnosti.

Kljub ne ravno ugodni vremenski napovedi se je dvanajst tekmovalcev in ena tekačica na daljavo udeležilo teka PUBMET2022 . Najhitrejši tekač je bil Niels Stern, ki je za nagrado dobil brezplačno udeležbo na naslednji konferenci.

Skupinska slika tekačev, udeležencev konference PUBMET 2022.

Udeleženci konference na izletu v Šibeniku.

Konference se je udeležilo 120 udeležencev, prek spleta pa jo je spremljalo nekaj več kot 300 udeležencev. Po koncu uradnega dela konference so se nekateri neformalno družili na konferenčnem izletu in obiskali prelepi Šibenik ter slapove Krke.

Udeleženci konference na izletu na Slapovih Krke.

Celoten program konference in knjiga povzetkov sta na voljo na povezavi. Nekaj ​​avtorjev je objavilo tudi celotne članke na podlagi predavanj v posebni številki revije Publications (2304-6775), mednarodni recenzirani reviji dostopni v odprtem dostopu pri založniku MDPI.