Projekti Knjižnice Makse Samsa za slovenske zamejce

Izvleček
Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica je obmejna knjižnica, ki ima med svojimi člani kar nekaj uporabnikov iz sosednje Hrvaške, tako slovenskih državljanov kot tudi hrvaških, ki se želijo učiti slovenskega jezika in si v bistriški knjižnici izposojajo slovenske knjige. Z namenom krepitve vezi s temi člani in spodbujanja ohranjanja stika s slovenskim jezikom in kulturo v knjižnici izvajamo različne dejavnosti tako v sodelovanju s Kulturnim prosvetnim društvom Bazovica na Reki kot tudi z osnovnimi šolami na reškem območju, kjer učenci obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture. Med drugim smo v letu 2023 izvedli projekt »Slovenske urice v knjižnici«, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Cilj projekta je bil dvigniti kulturo branja med osnovnošolci in jih seznaniti s slovensko literaturo.

Ključne besede: splošne knjižnice, obmejne knjižnice, zamejski Slovenci

Uvod
Splošne knjižnice, ki delujejo na obmejnih območjih, imajo pomembno vlogo pri skrbi za stik slovenskih zamejcev s slovenskim jezikom. V Zakonu o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001) je navedeno, da le-te omogočajo dostop do knjižničnega gradiva tudi Slovencem v zamejstvu in sodelujejo z osrednjimi knjižnicami Slovencev v zamejstvu pri izposoji gradiva ter izvajanju nakupa gradiva v Sloveniji za njihove potrebe; prav tako zagotavljajo podporo pri razvoju knjižnic slovenske manjšine v sosednjih državah. Tudi v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM, 2006) je v 9. in 10. členu opredeljeno, da Republika Slovenija skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter kulture, za ohranitev kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci v zamejstvu in po svetu, hkrati pa omogoča in spodbuja vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda.

Skrb za stik slovenskih zamejcev s slovenskim jezikom na Hrvaškem
V Hrvaški Istri in na Reki naloge, zapisane v Zakonu o knjižničarstvu, opravlja Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
V Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica, ki deluje na obmejnem območju, saj mejimo na Republiko Hrvaško in na večje mesto Reko, pa dodatno omogočamo izpolnjevanje nalog, opredeljenih v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Že vrsto let sodelujemo z zamejskim Kulturno prosvetnim društvom Bazovica Reka (v nadaljevanju: KPD Bazovica) z namenom ohranjati vezi s slovenskimi zamejci in podpirati delovanje njihovega društva. Gostimo razstave njihovih članov oziroma društva ob pomembnih jubilejih in organiziramo literarne večere s predstavitvijo knjig ter glasbene nastope.

Slika 1: Predstavitev knjige Dotaknuti nebo – K zvezdam avtorja Darka Moharja, ki je nastala ob 20. obletnici nastanka planinskega društva KPD Bazovica (foto: oktober 2023, arhiv knjižnice)

Med dolgoletnimi člani imamo tudi Slovence, ki živijo na Reki in v okoliških zamejskih krajih. Poleg potomcev Slovencev obiskujejo našo knjižnico tudi hrvaški državljani, ki pa jih veže na Slovenijo ljubezen ali služba in se želijo naučiti slovenskega jezika. Med člani imamo tudi učiteljico slovenskega jezika, ki poučuje v osnovnih šolah na Hrvaškem.

V Knjižnici Makse Samsa smo v želji, da okrepimo in nadgradimo vezi s KPD Bazovica, zlasti s projekti, ki bodo dolgoročno pripomogli k razvoju medkulturnega dialoga in ohranitvi slovenskega jezika ter kulture, v letu 2022 začeli sodelovati na poletnih delavnicah za otroke. Delavnice »Učimo se slovensko« so potekale v Slovenskem domu na Reki. Knjižničarka Tamara Hrabar se je udeležila dveh delavnic, na katerih je otrokom prebrala pravljico, sledil je pogovor o pravljici, nato pa so reševali kviz in ustvarjali.

Leto kasneje, med poletnimi počitnicami 2023, smo sodelovanje nadgradili z namenom spodbujanja rabe slovenskega jezika in kulture na Reki ter širše. Knjižničarki Tamara Hrabar in Ana Kalister Leskovar sta v Slovenskem domu izvedli cikel treh poletnih delavnic z naslovom Čas za pravljico in ustvarjalne urice. Tematske delavnice so bile namenjene zamejskim otrokom na Reki, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in ki so stari od 6 do 11 let. Otrokom sta slovensko tiskano besedo približali s pravljicami in zgodbami avtorjev Svetlane Makarovič in Primoža Suhodolčana. Otroci so se preizkusili v igri vlog in zaigrali pravljico Pod medvedovim dežnikom, tekmovali v ugankarskem tekmovanju Ujemi svoje znanje, spoznavali so znamenitosti Slovenije in njeno kulturo ter krepili zanimanje za slovenski jezik in ljubezen do njega. Zabavne urice so se nadaljevale z likovnim ustvarjanjem in risanjem z ogljem na temo pravljice Pod medvedovim dežnikom. Ob koncu druženja so si ogledali slovenski film Košarkar naj bo, ki je posnet po zelo priljubljenem istoimenskem mladinskem romanu Primoža Suhodolčana.

Likovne izdelke slovenskih zamejcev, ki so nastali na poletnih delavnicah, smo septembra razstavili v knjižnici na razstavi Pravljična pustolovščina. Na njenem odprtju so nastopali tudi otroci iz sosednje Hrvaške. V drugi polovici septembra smo pripravili prireditev za otroke, ki so sodelovali pri naših poletnih dejavnostih. Nagradili smo vse, ki so uspešno opravili počitniško bralno značko za otroke Bralni metulj, prejeli so diplome in praktične nagrade. Nastopali so otroci iz Slovenskega doma KPD Bazovica s hudomušno predstavo Žabja svatba.

V poletnih mesecih sta naši knjižničarki obiskali otroke na Hrvaškem, v novembru pa smo jih gostili v naši knjižnici. Pripravili smo bibliopedagoške ure v okviru praznovanja tedna splošnih knjižnic, ki je v letu 2023 potekal pod sloganom »Knjižnica, ključ do širokih obzorij«.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je s finančno podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu organizirala projekt »Slovenske urice v knjižnici«. Cilj projekta je bil dvigniti kulturo branja med osnovnošolci in otroke seznaniti s slovensko literaturo za mladino in otroke. Pri projektu so sodelovali osnovnošolci, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture po modelu C¹ v Osnovni šoli Pećine (Reka), Osnovni šoli Kozala (Reka) in Osnovni šoli Klana (Klana). Zanimivo je bilo dejstvo, da pouka slovenskega jezika ne obiskujejo samo otroci, katerih starši imajo korenine v Sloveniji, ampak tudi otroci brez slovenskih prednikov.

Slika 2: Mentorice in predstavnice projekta »Slovenske urice v knjižnici« z direktorico knjižnice mag. Damijano Hrabar (foto: arhiv knjižnice)

Na vprašanje, od kod izvira interes za učenje slovenskega jezika, so odgovorili, da jih to zanima, ker njihova država meji na Slovenijo in ker hodijo v Slovenijo na dopust in izlete, nekateri pa imajo v Sloveniji prijatelje. Mentorice so povedale, da je razlog tudi ta, da so zaradi bližine za reške gimnazijce ljubljanske fakultete bolj priljubljene od zagrebških.

Program, ki smo ga knjižničarke pripravile za hrvaške osnovnošolce, je bil zelo raznolik. Pripravile smo tri vsebinske sklope z naslednjimi cilji: spoznati »obmejno« Knjižnico Makse Samsa, spodbujati branje s spoznavanjem knjig, ki jih berejo njihovi vrstniki v naši knjižnici, ter predstaviti mesto Ilirska Bistrica. Najprej je vse prisotne, učence in njihove mentorje ter preostale predstavnike projekta pozdravila in nagovorila direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar. V uvodu smo jim predstavili knjižnico ter življenje in delo domače pesnice Makse Samsa, po kateri se knjižnica imenuje. Na kratko smo jim predstavili organiziranost splošnih knjižnic po Sloveniji in kot zanimivost predstavili, kje vse ima Knjižnica Makse Samsa svoje premične zbirke – tudi na Hrvaškem. Ogledali so si zaklade na domoznanskem oddelku ter razstavo sodobnih slovenskih avtorjev mladinske literature in njihova dela, nato pa je sledil kratek nagradni kviz, s katerim smo preverili njihovo znanje. Za popestritev so jim knjižničarke odigrale igrico Gusar Maksi. Sledila je obsežna ustvarjalna delavnica, na kateri so učenci s pomočjo knjižničark in mentoric izdelali knjigo z naslovom Slovenske urice v knjižnici. Knjižničarke smo jim pripravile fotografije znanih oziroma značilnih bistriških stavb in drugih turističnih znamenitosti s spremljajočim opisom oziroma besedilom, tako da so se s fotografijami lahko sprehodili po našem mestu. Na koncu so v knjigo prilepili še nalepko s QR-kodo, ki je vodila do še danes aktualnega prispevka o njihovem obisku v Knjižnici Makse Samsa in galerije fotografij. Namen QR-kode je, da lahko učenci hitro dostopajo do prispevka o obisku v Knjižnici Makse Samsa, da pokažejo domačim, kje so bili in kaj zanimivega so se naučili in doživeli. S tem smo tudi v knjižnici poskrbeli za promocijo knjižnice in našega mesta. Vsi udeleženci so prejeli knjižno kazalko s seznamom slovenskih mladinskih pisateljev in pesnikov ter s kontaktnimi informacijami Knjižnice Makse Samsa.

Slika 3: Slovenske urice v knjižnici, tekmovanje v nagradnem kvizu (foto: arhiv knjižnice)

Slika 4: Slovenske urice v knjižnici, učenci so izdelali vsak svojo knjigo (foto: arhiv knjižnice)

Sklepne misli
V letu 2023 smo v Knjižnici Makse Samsa začeli pisati pomembno poglavje za širjenje obzorij s slovenskimi zamejci na Hrvaškem. Sodelovanje s Kulturno prosvetnim društvom Bazovica Reka ter izvedba poletnih delavnic in projektov, kot je »Slovenske urice v knjižnici«, sta prispevala k utrjevanju vezi med različnimi skupnostmi ter k dvigu zavedanja o pomenu ohranjanja slovenske identitete in kulture. Naše prizadevanje za spodbujanje branja, kreativnosti in medkulturnega dialoga je naletelo na pozitiven odziv tako med otroki kot med mentorji ter postavilo temelje za nadaljnje sodelovanje in razvoj projektov, ki bodo še naprej krepili naše skupnosti in širili kulturno bogastvo onkraj meja.

V knjižnici bomo nadaljevali projekte, ki smo jih začeli s KPD Bazovica, in vzdrževali stike s šolami, ki so nas obiskale v okviru projekta »Slovenske urice v knjižnici«.

Viri in literatura

Riman, B. (2022). Razlogi za učenje slovenskega jezika na Hrvaškem. V Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik (str. 299–306). Založba Univerze. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Riman_Obdobja-41.pdf

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2442#

Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM). (2006). Uradni list RS, št. 43/06, 76/10 in 206/21. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4387&d-49682-p=1&d-49682-o=2&d-49682-s=1 Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10

1. Hrvaška zakonodaja omogoča učenje jezika narodne manjšine kot maternega jezika v hrvaških šolah kot izbirnega predmeta, ki ga financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje in znanost. Poučevanje manjšinskega (maternega) jezika poteka od dve do pet šolskih ur na teden in vključuje tudi spoznavanje matične kulture na splošno, književnosti, zemljepisa, zgodovine, glasbene in likovne umetnosti. Ta model izobraževanja velja za pripadnike albanske, avstrijske, češke, madžarske, makedonske, nemške, poljske, ruske, rusinske, slovaške, slovenske, srbske, ukrajinske in judovske narodne manjšine. (Riman, 2022) [↩]