Projekt Library World Tour

Na spletni strani projekta Library World Tour je dostopnih preko 60 intervjujev s knjižničarji z vsega sveta. Namen projekta je vzpostavitev mednarodne mreže med knjižničarji ali informacijskimi strokovnjaki z vsega sveta za izmenjavo idej, izkušenj, veščin in znanja, ki bodo koristila njihovemu poklicu, organizaciji in državi. V preteklih letih je imel Mario Coffa priložnost zbrati več intervjujev s knjižničarji in knjižničarkami, ki so s svojimi glasovi dragoceno in močno prispevali k delu številnih knjižnic po svetu. Izkušnje vsakega od njih pripovedujejo o temeljno enotnem svetu, o usposobljenih in pogumnih knjižničarjih, ki vsak dan znova odkrivajo lepoto najlepšega dela na svetu. Ne obstajajo le knjige, ampak tudi orodja. Ne obstajajo samo ljudje, ampak tudi lokalne skupnosti.

Vabimo vas k ogledu predstavitvenega videa.

Za spodbudo k branju objavljamo prevod intervjuja Open Access, cooperation and smart libraries in smart cities. The situation in Lebanon, ki ga je Mario Coffa opravil s Farah Sbeity.

Farah Sbeity je docentka na libanonski univerzi. Leta 2022 je doktorirala na področju komunikacijskih in informacijskih znanosti. Že 12 let dela kot knjižničarka in informacijska strokovnjakinja. Je ekspertinja na področjih raziskovanja, katalogiziranja, indeksiranja, klasifikacije in računalniške pismenosti. Je tudi aktivna članica African Leadership Institute – AFLI (Arabske zveze za knjižnice in informacije) in Association of Lebanese Libraries – LLA (Združenja libanonskih knjižnic). Objavila je številne članke ter sodelovala na konferencah (IFLA, AFLI, SLA / AGC in LLA), spletnih seminarjih in delavnicah v arabskem svetu.

Farah, za začetek, kaj pomeni biti knjižničar v Libanonu? Kakšna je pot usposabljanja in ali je ta poklic priznan?

Menim, da je knjižničarstvo ena najpomembnejših disciplin v smislu kulturne in akademske podpore državljanom, študentom in raziskovalcem. Na podlagi študija na Visoki šoli za množične komunikacije, smer bibliotekarstvo, in v skladu s strokovnimi trendi sem se usmerila v delo na področju knjižnic in informacijskih centrov. Menim, da je ustrezno usposabljanje izrednega pomena za vsakogar, ki želi biti uspešen knjižničar. Mislim tudi, da se ne smemo zadovoljiti samo z informacijami in odločitvami ter zgolj s študijem ali drugim obveznim strokovnim usposabljanjem ob študiju. Vsak se mora permanentno izpopolnjevati in pridobivati strokovne izkušnje, da lahko sledi vsem novostim in zadovolji različne potrebe uporabnikov. Omeniti velja tudi, da država priznava ta poklic in ponuja veliko delovnih mest v stroki v okviru vladnih služb.

Ali nam lahko na kratko predstavite program LIS na libanonski univerzi?

Magisterij iz knjižničarstva je možno pridobiti le na Libanonski univerzi (edini javni univerzi v Libanonu). Magistrski študij bibliotekarstva je razdeljen na 6 semestrov, v katerih so akademski predmeti razdeljeni na predmete, ki se nanašajo na tehnične operacije, kot so katalogizacija in klasifikacija, ter knjižnične storitve, elektronsko založništvo, arhivsko varstvo in drugo. Visoka šola ponuja tudi magistrski in doktorski program v strokovnem sektorju.

Podobno kot pri tem projektu, Library World Tour, sodelujete tudi pri projektu Odprti dostop. Kakšno je stanje v vaši državi?

Sem zagovornik prostega dostopa do informacij in verjamem, da bo v prihodnosti prevladal tako v Libanonu kot v drugih arabskih državah. Zlasti pri mnogih raziskovalcih še vedno obstaja strah pred kršenjem njihovih intelektualnih pravic in plagiatorstvom. Kar zadeva vaš projekt Library World Tour, menim, da je uspešen projekt, ki pomaga krepiti odnose s kolegi z vsega sveta in prispeva k razvoju medsebojnih izkušenj.

Podpora slabovidnim uporabnikom. Kaj nam lahko poveste o tem?

Tekom magistrskega in doktorskega študija sem se osredotočila na uporabnike splošnih in visokošolskih knjižnic s primankljajem na področju vida. Posledično sem proučevala dejansko stanje na področju podporne tehnologije za slepe in slabovidne študente v vseh ustanovah, zlasti v visokošolskem izobraževanju, saj je bilo ugotovljeno, da tovrstno tehnologijo ponuja le 13 od 61 knjižnic. Podpiram potrebo po zagotavljanju tehnologij tistim, ki jih v Libanonu in tudi zunaj države še vedno nimajo. Naša družbena odgovornost je, da je treba te upravičence podpirati in usposabljati, ter jih spodbujati k nadaljevanju univerzitetnega študija in doseganju integracije z dejanji ter ne le z besedami.

V arabskem svetu se številne knjižnice povezujejo v konzorcije, s čimer se povečujeta sodelovanje in souporaba storitev. Kako?

V raziskovalni študiji, ki sem jo objavila maja 2022, sem se osredotočila na sodelovanje in povezovanje med libanonskimi univerzitetnimi knjižnicami, z namenom zagotavljanja večje dostopnosti do knjižničnih storitev med pandemijo covid 19. Na podlagi rezultatov študije je bilo ugotovljeno, da obstaja osem grozdov visokošolskih knjižnic v samo sedmih arabskih državah od skupno 22. Posledično se je izkazalo, da je najpomembnejši cilj teh združenj sodelovanje in pritisk na založnike, da bi dosegli boljše cene tudi za naročnine na elektronske vire, kar je prednost, ki se bo pozitivno odražala na zagotavljanju potreb uporabnikov.

Pametne knjižnice v pametnih mestih. Kakšen vpliv je imela digitalna tehnologija v Libanonu, zlasti po obdobju pandemije?

V arabskih knjižnicah smo v zadnjem času priča širjenju številnih “pametnih” storitev, ki se zanašajo na najnovejše tehnologije, da bi služile “pametni” skupnosti. V Libanonu so nekatere visokošolske knjižnice, zlasti po širjenju pandemije covid 19, ponudile nekatere od tehnologij odvisne storitve; npr. aplikacijo za knjižnice, digitalne referenčne storitve, zoom srečanja na daljavo, izposoja elektronskih knjig in dostop do drugih informacijskih virov.