Projekt Erasmus: obisk slovenskih knjižnic

Zaposleni iz Razvojne matične službe Mestne in univerzitetne knjižnice Osijek, Ljiljana Krpeljević in Marijana Špoljarić Kizivat, sva se v mesecu maju 2022 udeležili Erasmus + KA1 – projekta mobilnosti 2020/2021 za namen strokovnega usposabljanja v tuji ustanovi.

Gostila naju je Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije (NUK) v Ljubljani. Milena Bon, bibliotekarska svetovalka, je s kolegi knjižničarji oblikovala bogat program, ki je vključeval strokovne oglede obeh stavb NUK, Mestne knjižnice Ljubljana, ODK Jožeta Goričarja, Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, šolsko knjižnico OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica na Podružnici Ledina, Slovensko knjižnico Damira Feigla Gorica v Italiji in Univerzo v Ljubljani.

Cilj strokovnega usposabljanja je bil: seznaniti se z mrežo knjižnic v Sloveniji, organizacijo splošnih in šolskih knjižnic, seznaniti se s posebnostmi knjižnice z dvojno funkcijo (nacionalno in univerzitetno), seznaniti se z načinom in organizacija dela v različnih vrstah knjižnic, varovanjem knjižničnega gradiva), seznanjanje z različnimi zbirkami in storitvami (informacijsko-napotitvene, kulturno-promocijske, pedagoško-animacijske), delo v COBISSu ter vpogled v ustvarjanje in vodenje digitalne zbirke. Posebej zanimiva je bilo seznanitev s posebnimi zbirkami (s poudarkom na nacionalni zbirki ter zbirkah starih in redkih knjig, rokopisov in drobnih tiskov, predvsem razglednic), njihovo organizacijo, vodenje in vrednotenje, saj so nekatere metode enostavne in uporabne ter lahko služijo kot primer dobre prakse.

Poudarjena je bila vloga nacioanalne knjižnice pri strokovni podpori knjižnicam ter izobraževalni, razvojni in svetovalni dejavnosti NUK. Ob prihodu smo se seznanili z zgodovino NUK-a in stavbo knjižnice (zaščiteni kulturni spomenik in turistična znamenitost Ljubljane), funkcijami, organizacijo in dejavnostjo. Podobnosti z Mestno in univerzitetno knjižnico Osijek so številne. Oba delujeta v utesnjenem prostoru reprezentativnih objektov, ki imajo spomeniški in kulturni pomen, a ne ustrezajo zahtevam sodobnega knjižničarstva in že vrsto let čakajo na reševanje prostorskega problema.

Če primerjamo hrvaško in slovensko knjižnično zakonodajo ter knjižnični sistem in mrežo, je splošni vtis, da je slovenski sistem bolj opredeljen, učinkovitejši in aktivnejši. Slovenske knjižnice so lahko zgled dobre prakse na več ravneh. Knjižnice se odpirajo v kulturnih domovih, nekdanjih prostorih vrtcev, šol, v nakupovalnih središčih, stari prostori se prenavljajo v nove, privlačne prostore za knjižnice. Z našega vidika je največja prednost slovenskega bibliotekarstva delo vseh knjižnic v enem knjižničnem programu (COBISS), edinstven dostop do podatkovnih baz, usklajena digitalizacija (portal Kamra zbira digitalizirano slovensko kulturno dediščino), dobro urejena omrežja in financiranje potujočih knjižnic. (Bibliobus vozi tudi na območju čez mejo). V knjižnicah, ki smo jih obiskali, so bile pogosto naprave za samoizposojo in vračilo gradiva ter naprave za razkuževanje knjig. Inovativna in privlačna v knjižnični dejavnosti je izposoja zvočnih knjig, storitev, ki se je začela leta 2020. Uporabniki se registrirajo prek članske izkaznice knjižnice in imajo preko mobilne aplikacije Audibook dostop do več kot 600 zvočnih knjig v slovenskem jeziku. Ker se hrvaški statistični sistem zgleduje po slovenskem, so spremljanje knjižnične dejavnosti in uspešnosti, knjižnična statistika in kazalniki uspešnosti podobni in primerljivi. Posebnost slovenske statistike je opozorilo v obrazcu, kjer je možno navesti novosti in posebnosti v statističnem sistemu za posamezno knjižnico (posebne dejavnosti, nove dejavnosti) ter zabeležiti podatke o tem, koliko ur je bilo porabljenih za izpolnjevanje statistike. Obstaja veliko primerov dobre prakse, ki jim je mogoče slediti.

Strokovno izobraževanje je preseglo vsa pričakovanja, vsi vzpostavljeni stiki pa so možno izhodišče za nadaljnje sodelovanje.

Projekt Erasmus je še ena odlična priložnost za knjižničarje, da razširijo mednarodne stike in sodelovanje ter pridobijo dragocene izkušnje in znanja o delu drugih knjižnic v Evropi, da lahko pridobljeno znanje uporabijo za izboljšanje lastnih knjižničnih storitev, a izkušnje tudi prenašajo na druge knjižnice v regiji in na Hrvaškem ter širše.