Projekt EODOPEN v letu 2022
V letu 2022 smo v okviru projekta EODOPEN aktivno nadaljevali s projektnimi dejavnostmi, vzpostavili sodelovanje z različnimi deležniki in uporabnikom prek portala dLib.si ponudili vsebinsko raznoliko digitalizirano gradivo.
Digitaliziranih je bilo 507 enot gradiva, od tega 313 monografij in 194 številk serijskih publikacij, skupno 45.435 skenogramov. Od začetka projekta je tako digitaliziranih že 844 enot gradiva. Za leto 2022 izpostavljamo digitalizirano gradivo Slovenske knjižnice v številkah, v sklopu katerega smo sodelovali pri ustvarjanju dlib.si zbirke Statistični podatki slovenskih knjižnic. Sodelovali smo tudi pri ustvarjanju dlib.si zbirke Zakoni in uredbe med obema vojnama. Med digitaliziranim gradivom je bilo poleg leposlovja tudi veliko strokovnega gradiva, predvsem s področij: meteorologija, vzgoja in izobraževanje, psihologija, zgodovina ter bibliotekarstvo in informacijska znanost.
Sklenjenih je bilo preko 500 dogovorov z nosilci avtorskih pravic, povprečno so bili sklenjeni trije dogovori na posamezno delo. Dogovore smo sklepali pretežno z avtorji in dediči po pokojnih avtorjih. Pri iskanju in vzpostavljanju stika z dediči so nam bila v veliko pomoč Okrajna sodišča, Zgodovinski arhiv Ljubljana, javno podjetje Žale, organizacije s strokovnega področja, na katerem so avtorji delovali in predvsem tudi splet ter družbena omrežja.
Uporabniki so preko portala dLib.si dostopali do vsebin v formatih PDF in TXT. Vpogledov do le-teh vsebin je bilo s strani uporabnikov 40.573 in prenosov datotek 4.536. Kot v letu 2021, ko smo začeli prilagajati gradivo v format EPUB, smo tudi v letu 2022 prilagodili 8 digitaliziranih knjig v omenjeni format. Skupno smo prilagodili že 19 del, s čimer je tovrstno gradivo prijaznejše uporabnikom mobilnih naprav, ter hkrati prilagojeno tako, da je dostopnejše osebam s slepoto ali slabovidnostjo. Vpogledov do prilagojenih del je bilo s strani uporabnikov 1955 in 289 prenosov datotek.
Tekom preteklega leta smo o projektnih dejavnostih uporabnike in javnost redno obveščali na družbenih omrežjih in spletnih straneh. Sodelovali smo na nacionalnih in mednarodnih seminarjih ter konferencah. Prvič smo se tudi udeležili dveh projektnih srečanj v živo in sicer v Lizboni (Portugalska) ter Greifswaldu (Nemčija). Objavljali smo na portalu Knjižničarske novice, izšel je izviren znanstveni članek v reviji Knjižnica in krajši prispevek v reviji Šolska knjižnica.
Kot zadnje izpostavimo tudi Smernice in priporočila za zagotavljanje alternativnih in posebnih formatov na podlagi ankete o posebnih potrebah uporabnikov in tehničnih zahtevah, ki smo jih pripravili v okviru projekta. Smernice so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z digitalizacijo za uporabnike s posebnimi potrebami ali ki se ukvarjajo s prilagajanjem gradiva v alternativne formate (elektronsko in zvočno gradivo). Na podlagi ankete in preverjenih priporočil, standardov in dobrih praks, ki veljajo sicer za področje založništva, smernice na enem mestu predstavljajo napotke, na katere naj bi bili pri svojem delu pozorni.
Vabimo vas, da si ogledate dve infografiki, ki prikazujeta našo dejavnost v preteklem letu, kot tudi pet do sedaj največkrat prenesenih del v formatu PDF in formatu ePub na portalu dLib.si. Hkrati vas vabimo k ogledu gradiva, ki smo ga v okviru projekta že digitalizirali in nam na obrazec ali elektronsko pošto posredujete vaše predloge za digitalizacijo gradiva.
Sodelavki na projektu EODOPEN se že veseliva nadaljnjega sodelovanja.
EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Cilj projekta je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.