Programi za spodbujanje branja in nacionalna strategija branja na Nizozemskem

Nizozemski programi za spodbujanje branja – Fundacija za branje in knjižnice
Ingrid Bon

Uvod
Nizozemske knjižnice imajo dolgo zgodovino nacionalnih strategij, programov in dejavnosti za spodbujanje branja in nekatere so predstavljene v tem delu prispevka. Nacionalni programi za spodbujanje pismenosti in branja so prerasli v nacionalno bralno strategijo, ki se imenuje »Tel mee met Taal«. S tem programom nizozemska vlada uspešno premaguje slabe bralne veščine. Štiri ministrstva s partnerji bodo ta program izvajala do konca leta 2024. Na spletni strani splošne knjižnice predstavljajo, katere dejavnosti pripravljajo v okviru podpore opismenjevanja odraslih in kako pomagajo ogroženim družinam.

Kinderboekenweek
Leta 1954 je CPNB (Collective Propaganda for Dutch Books) organizirala prvi Kinderboekenweek (Teden otroške knjige) v sodelovanju s knjižnicami in knjigarnami. V ta namen vsako leto knjižnice, šole, knjigarne in kulturni centri pripravijo številne dejavnosti na izbrano temo.

Nationale Voorleeswedstrijd
Nizozemske splošne knjižnice prirejajo Nacionalno tekmovanje v branju na glas. Učenci osnovnih šol tekmujejo na občinski, regionalni in nacionalni ravni. Tekmovanje ima dolgo tradicijo, saj bo prihodnje leto (2023) praznovalo že svojo 30. obletnico, na njem pa sodeluje več kot polovica nizozemskih osnovnih šol.

Nationale Voorleesdagen
Nacionalni dnevi glasnega branja (Nationale Voorleesdagen) so na Nizozemskem v zadnjih 15 letih postali tradicionalni. Organizirajo jih v vrtcih in centrih dnevnega varstva otrok po vsej državi. Te dni najmlajšim na glas berejo politiki, župani, znane osebnosti, gasilci in drugi. Običajno berejo vnaprej določeno knjigo, slikanico leta, ki jo izberejo knjižničarji. V obdobju nacionalnih dni glasnega branja je ta slikanica naprodaj v vsaki knjigarni po nižji ceni. Kampanja postavlja v središče pozornosti še devet drugih otroških knjig. Z več dejavnostmi, aplikacijo ter spletnim mestom z nasveti za glasno branje in izobraževalnimi informacijami za vsako starostno skupino, je to ena najpomembnejših dejavnosti promocije branja na Nizozemskem.

Scoor een Boek!
Pri tem projektu sodelujejo nogometni klubi in nogometne šole po načelu zdrav duh v zdravem telesu. Profesionalna nizozemska nogometna moštva in klubi na ta način spodbujajo otroke k branju.

VoorleesExpress
Pri projektu VoorleesExpress (Hitro branje na glas) prostovoljci glasno berejo majhnim otrokom v družinah z nizko pismenostjo na področju branja in pisanja. To je pomemben projekt v okviru projekta »Tel mee met Taal« za razvoj in dvig ravni pismenosti na ravni celotne družine. Nizko pismene družine tvorijo namreč glavno fokusno skupino Tel mee met Taal. Zadnjih nekaj let je projekt VoorleesExpress povezan s knjižnicami zaradi programa Umetnost branja, katerega fokus je doseganje družin z majhnimi otroki s slabim znanjem jezika, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju. VoorleesExpress sodeluje s knjižnicami tako, da njihovi prostovoljci pomagajo družinam z majhnimi otroki, ki slabo obvladajo jezik. Knjižnice s prostovoljci, ki izobražujejo, spodbujajo dobro počutje v domačem okolju. Vse to pripomore tudi k večanju družbenega vpliva knjižnic. Knjižnice so tako vez med izobraževanjem, dobrim počutjem in domačim okoljem.

Največji razvoj v zadnjih letih pa je dosegel nacionalni program Umetnost branja, ki že od leta 2008 v svojem modelu združuje strategijo, politiko in aktivnosti. Več o njem lahko preberete v nadaljevanju.

---

Umetnost branja, nacionalni program za spodbujanje branja
Adriaan Langendonk

Uvod 
Umetnost branja (v nizozemščini Kunst van Lezen) je nacionalni program spodbujanja branja na Nizozemskem, ki je namenjen vsem otrokom in mladostnikom do 18. leta starosti (s poudarkom na starosti od 0 do 12 let). Program Umetnost branja je sestavljen iz treh delov: BookStart (predšolska vzgoja), knjižnica v šoli (osnovne in srednje ter poklicne) in strateškega načrta za promocijo branja. V nadaljevanju opisujemo osrednjo vlogo knjižnice pri razvoju in  izvajanju programa. Posebno poglavje je namenjeno digitalnemu sistemu spremljanja, ki je bil vzpostavljen za spremljanje vpliva programa na bralno vedenje učencev in vedenje učiteljev pri spodbujanju branja.

Umetnost branja in Nizozemska bralna fundacija
V zadnjih letih dajemo vse večji poudarek na strukturnem pristopu k spodbujanju branja, kar je posledica tega, da je več odgovornosti pripisanih javnim ustanovam. Večja pozornost je namenjena skrbi za jezikovno uspešnost šoloobveznih otrok in mladostnikov ter naraščajoči funkcionalni nepismenosti v celotni populaciji (Buisman idr., 2013). Oblikovalce politik je namreč skrbelo, da bi ti trendi onemogočili ambicijo vlade, da Nizozemska ostane med vodilnimi na področju upravljanja znanja na svetu.

Zato je ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost leta 2008 začelo izvajati program Umetnost branja. Cilj tega programa ni le spodbujanje ljubezni do branja, temveč tudi izboljšanje jezikovnih dosežkov in zmanjšanje funkcionalne nepismenosti. Program si postavlja merljive cilje za knjižnice in šole, vzpostavlja povezave med kulturno politiko in politiko pismenosti ter obravnava razvoj jezika/pismenosti kot skupno skrb šol in knjižnic. S povezovanjem nacionalnih in lokalnih ciljev pismenosti s strukturnim delom knjižnic se tako Umetnost branja ujema z vizijo splošnih knjižnic, ki jo spodbuja Unesco (UIL, 2016).

Umetnost branja temelji na rezultatih raziskav o vplivu branja na razvoj jezika (Cunningham in Stanovich, 2001; Krashen, 2004), o vplivu šolskih knjižnic na rezultate učencev (Lance, 1993), evalvacijskih študijah britanskega programa Book Start (Wade in Moore, 2000) ter raziskavah o vplivu branja pravljic otrokom (Bus idr., 1995; Jordon idr., 2000). Od začetka programa so nastajale nove raziskave o učinkih branja v prostem času (Mol in Bus, 2011). Analizirana sta bila tudi programa BoekStart (BookStart) in de Bibliotheek op school (Knjižnica v šoli) (predstavitev sledi).

Temeljni elementi projekta Umetnost branja so: bralno okolje (gradivo in vedenje), bralni načrt (strukturirana utemeljitev, politika in akcijski načrt na ravni šole), sistem spremljanja (monitoring knjižnice v šoli) in strokovna podpora šolam s strani lokalnih knjižnic. Umetnost branja izvaja nacionalna fundacija »Branje« (ustanovljena leta 1988, da bi spodbujala branje v nizozemščini in frizijščini, zlasti v starostni skupini 0-20 let) in KB – Nacionalna knjižnica (Koninklijke Bibliotheek). Projekt Umetnost branja financira Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost. Program spodbuja glasno branje, brezplačno prostovoljno branje in informacijsko pismenost otrok. Več informacij o programih BookStart in Knjižnica v šoli v nadaljevanju.

Demografski podatki in splošne knjižnice na Nizozemskem 2020–2021
17.590.000 prebivalcev
350 občin
140 lokalnih knjižničnih organizacij
12 pokrajin z 8 pokrajinskimi podpornimi inštituti za knjižnice
1 nacionalna knjižnica (Koninklijke Bibliotheek) in 1 združenje knjižnic (VOB)
3,8 milijona članov knjižnic (63 % mladih)

Akcijski program Count on skills
Približno 1,9 milijona prebivalcev (od skupno več kot 17 milijonov prebivalcev) Nizozemske, starih od 16 do 65 let, je slabo pismenih. Težko berejo, pišejo in se sporazumevajo v svojem jeziku (Rekenkamer, 2016). Akcijski program Tel mee met Taal (Count on Skills) (2016–2019, podaljšan do leta 2024) poteka na podlagi skupnega prizadevanja nizozemskega ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost, ministrstva za zdravje, socialno varstvo in šport, ministrstva za notranje zadeve ter ministrstva za socialne zadeve in zaposlovanje, s katerim se trudijo zmanjšati marginalizacijo ljudi s slabšo pismenostjo in slabo razvitimi digitalnimi spretnostmi. S projektom Count on Skills se osredotočajo na tri področja: družino, zaposlovanje in zdravstveno varstvo. Več informacij o programu iz knjižnic za odrasle z nizkimi osnovnimi spretnostmi najdete na povezavi.

Leta 2016 je bil program Umetnost branja vključen v program Count on Skills. Do konca leta 2020 sta oba programa dosegla približno 920.000 otrok.

BoekStart za dojenčke
Starši ob vpisu novega družinskega člana v knjižnico prejmejo darilo v obliki prikupnega kovčka. Te spodbude se poslužuje kar 138 od 140 knjižnic. V kovčku sta dve knjigi in informacije o glasnem branju dojenčku. Kovček je v letih 2019-2021 prejelo približno 33 % (približno 55.000 na leto) nizozemskih dojenčkov. Zaradi Covida 19 je bilo v letu 2020 podarjenih približno 10.000 kovčkov manj kot v letih 2018–2019.

BoekStart v predšolskih ustanovah
Ta program izvaja 85 % knjižnic. V letih 2019–2020 so dosegle 2.950 (36 %) od 8.145 predšolskih ustanov na svojem območju.

Knjižnica v osnovnih šolah
Ta program izvaja 90 % knjižnic. V letih 2019–2020 so dosegle 3.435 (53 %) od 6.540 osnovnih šol na svojem območju.

Knjižnica v srednjih šolah
Ta program je veliko manjši, osredotoča se na spodbujanje branja za otroke od 0 do 12 let. Izvaja ga 53 % knjižnic. V letih 2019–2020 so dosegle 255 (24 %) od 1.050 srednjih šol na svojem območju.

Ogrožene družine
Posebna akcijska linija v okviru programa Umetnost branja je namenjena preprečevanju nizke ravni pismenosti v ogroženih družinah. Skupna prizadevanja štirih nacionalnih ministrstev krepijo vlogo splošnih knjižnic kot glavne sile pri spodbujanju razvoja pismenosti z ustvarjanjem takšnega okolja, ki spodbuja branje dojenčkom, kot tudi kasneje branje pri otrocih in odraslih (UIL, 2016).

Neprekinjena linija branja
Bralna fundacija je razvila knjigo The Continuing Reading Line (znana tudi kot Continuing Reading Line) 0–18 let (Dormolen et al., 2005, posodobljena različica Van Montfoort et al. 2020), v kateri je predstavila svojo vizijo glede spodbujanja branja kot stalne spodbude za to starostno skupino. Namen neprekinjene linije branja je, da otroci ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo ali iz osnovne v srednjo šolo ne bodo imeli težav.

Stebri Umetnosti branja
Umetnost branja opredeljujejo štirje medsebojno povezani “stebri”, ki podpirajo uspešno spodbujanje branja. Štiri začetne črke stebrov v nizozemščini sestavljajo besedo LEES (READ):

• Bralno okolje (zbirka, čas za branje, lepa in urejena knjižnica v šoli).
• Strokovno znanje (tečaji za knjižnično osebje in za učitelje/zaposlene v vrtcih, konference, spletni seminarji).
• Dokazi (znanstvene raziskave, spremljanje, brošure z rezultati raziskav).
• Sodelovanje (na različnih ravneh – strateški, taktični in izvedbeni).

Bralno okolje
Pomemben dejavnik, ki določa bralno vedenje, je bližina knjig (Evans et al., 2010; Nielen in Bus, 2015). Bralno okolje vključuje tudi čas in prostor za branje (Chambers, 1991). Knjižnice so takšno bralno okolje, ki podpira razvoj pismenosti ljudi vseh starosti – dojenčkov, otrok in staršev na vseh ravneh pismenosti (UIL, 2016).

Strokovno znanje
Pomen strokovnega knjižničarja v šolski knjižnici je potrjen z več raziskavami (npr. »school libraries impact studies« na Library Research Service). Nastala je pobuda za več tečajev usposabljanja in delavnic, na katerih bi se knjižnično osebje strokovno izpopolnjevalo za spodbujanje strukturnih pristopov k branju.

Dokazi
Pristojni organi vse pogosteje pričakujejo učinke spodbujanja branja. Temu sta bili namenjeni dve doktorski raziskavi o učinkih programov BookStart in Knjižnica v šoli. Projekt Umetnost branja je naročil razvoj digitalnih instrumentov za spremljanje in vpogled v bralne motivacije in vedenje ciljnih skupin. The Library at School Monitor je digitalni spletni instrument za letno zbiranje podatkov o bralnem vedenju učencev, vedenju učiteljev pri spodbujanju branja, šolskih politikah spodbujanja branja in šolskih knjižnicah (ki se izvajajo v sodelovanju z zaposlenimi v splošnih knjižnicah). Knjižnice in šole lahko te podatke uporabijo za ocenjevanje rezultatov svojega sodelovanja in sprejemanje odločitev o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi povečali učinkovitost svojega sodelovanja. Objavljene so bile brošure, informativni listi in raziskave, kot je Meer lezen, beter in taal (Več beremo, boljši smo v jeziku, K. Broekhof, 2017). Knjižnice pogosto uporabljajo priročno brošuro z naslovom Kwestie van Lezen (»Branje je pomembno«), ki jo izdaja fundacija Reading Foundation.

Sodelovanje (strateško)
Knjižnice sodelujejo z različnimi lokalnimi partnerji. Z vzpostavitvijo strateške mreže za razvijanje pismenosti/bralne pismenosti, katere središče je knjižnica in v katero so vključeni politiki, deležniki iz vrtcev, zdravstvenih organizacij, kulturnih organizacij in izobraževalnih ustanov, so programi trdneje zasidrani v lokalni politiki in jih je lažje financirati (glej Sliko 3).

Dodatek: Informacije o programih BookStart in Knjižnica v šoli

Gradniki programov
Programa BookStart in Knjižnica v šoli sta sestavljena iz desetih medsebojno povezanih gradnikov (razporejenih tudi v ciklu PCDA: Plan, Check, Do, Act = načrtujte, preverite, naredite, ukrepajte).

Za sedem gradnikov (digitalni portal, omrežje in politika, strokovno znanje, zbirka, načrt bralne in medijske pismenosti, dejavnosti in spremljanje) sta skupaj odgovorni šola ali predšolska ustanova in knjižnica. Za preostale tri bloke je odgovorna knjižnica: logistika, poslovanje ter trženje in komuniciranje. Šola ali vrtec sklene pogodbo s knjižnico in proti dogovorjenemu plačilu (ki se lahko razlikuje glede na občino) knjižnica usposablja zaposlene na šoli/v vrtcu ter jim nudi dve do štiri ure strokovne pomoči svetovalca za branje, zbirko treh do petih knjig na učenca, dejavnosti itd.

BookStart na Nizozemskem
Po zgledu britanskega programa BookStart (Wade in Moore, 2000; 2003) nizozemski BookStart spodbuja zgodnje branje, pripovedovanje zgodb in petje otroških pesmic že zelo majhnim otrokom. Prav tako omogoča staršem in otrokom, da skupaj doživljajo posebno izkušnjo ob branju knjig, kar krepi njihove vezi. Otrokom je tako omogočen boljši začetek šolanja v osnovni šoli.

Znanstvena raziskava o učinkih nizozemskega programa BookStart (Berg in Bus, 2015) je pokazala naslednje rezultate pri sodelujočih starših, ki so svojim otrokom začeli brati že v zgodnjem otroštvu:

• jezikovne sposobnosti otrok se izboljšajo, če starši otrokom začnejo brati pred osmim mesecem starosti,
• učinki programa BookStart so dolgoročno še močnejši,
• program najbolj koristi nadebudnim dojenčkom,
• sodelujoči starši pogosteje obiskujejo knjižnico in bolje poznajo knjige za dojenčke.

V letu 2020 se je približno 56.500 staršev (eden od treh novih staršev v posameznem starostnem obdobju) odzvalo povabilu, da obiščejo knjižnico, vanjo vpišejo svojega otroka in prevzamejo majhen kovček z dvema otroškima knjigama in informacijami o branju. Od vseh 142 knjižničnih organizacij jih projekt BookStart za dojenčke izvaja 140 (98,6 %).

BookStart v predšolskem obdobju se osredotoča tudi na malčke na igriščih in v drugih ustanovah. Do konca leta 2020 je sodelovalo 121 knjižničnih organizacij (85 %) skupaj z 2.950 (36 %) vrtci na njihovem območju.

Kakovost pri izvajanju programa BookStart določa šest elementov:

• privlačno bralno mesto, ki ga oblikujemo skupaj s knjižnico
• kakovostna zbirka knjig za dojenčke in malčke (vključno z elektronskimi knjigami),
• večje strokovno znanje osebja z usposabljanjem,
• dejavno vključevanje staršev, ki vodi k pogostejšemu branju pravljic doma in seznanjanju z možnostmi, ki jih ponuja knjižnica,
• glasno branje kot vsakodnevna rutina z vzpostavitvijo bralnega načrta, v katerem je opisana politika agencije,
• sodelovanje z lokalnimi partnerji v mreži za spodbujanje branja (lokalna občina, zdravstvo, knjižnica in vrtci).

Knjižnica v šoli
Vpliv branja na razvoj jezika je bil obsežno raziskan (Clark in Rumbold, 2006; Mol in Bus, 2011). Raziskave kažejo, da je pogosto branje povezano s pozitivnim razvojem na različnih področjih jezikovnega razvoja, kot so besedišče, bralno razumevanje, sposobnosti dekodiranja, pravopis, znanje slovnice in pisne spretnosti (Kortlever in Lemmens, 2012; Krashen, 2004; Mol in Bus, 2001). Ti dokazi so znanstvena utemeljitev nizozemskega programa Knjižnica v šoli.

Knjižnica v šoli je nacionalni program, ki se je začel izvajati leta 2009 in je namenjen profesionalizaciji pristopa k spodbujanju branja v osnovnih in srednjih šolah z izboljšanjem sodelovanja med šolami in splošnimi knjižnicami ter vzpostavitvijo visokokakovostnih knjižnic v šolah. Splošne knjižnice in šole tesno sodelujejo, da bi izboljšale jezikovne spretnosti in medijsko pismenost otrok, starih od 4 do 18 let. Pri tem spodbujajo ljubezen do branja (pri majhnih otrocih ljubezen do tega, da jim berejo), tako v šoli kot doma, saj je za trajne učinke na otrokov jezikovni razvoj potrebno skupno prizadevanje staršev in šol. V tem programu za osnovne šole sodeluje 128 (90 %) od vseh 142 knjižničnih organizacij, ki vključujejo več kot 3.400 osnovnih šol. To pomeni več kot 53 % od 6.540 nizozemskih osnovnih šol na njihovem območju. Program za srednje šole izvaja 74 (52 %) od 142 organizacij. Na njihovem območju jih je 255 (24 %) od 1.050 srednjih šol.

Informacija o šolskih knjižnicah na Nizozemskem Šolskih knjižnic na Nizozemskem na splošno ne vodijo šolski knjižničarji, kot je to v mnogih drugih državah. Vodijo jih lahko knjižničarji iz splošne knjižnice, prostovoljci (starši), učenci ali šolski knjižničar (katerega poklicno ozadje ni nujno delo v šolski knjižnici ali poučevanje). Knjižnice šol, ki sodelujejo v programu Knjižnica v šoli, so v povprečju odprte 10 ur na teden.  Op. p.: Zaradi drugačne organizacije knjižničnega sistema na Nizozemskem v članku ne uporabljamo termina šolska knjižnica, temveč knjižnica v šoli.

Knjižnica v šoli v osnovnih šolah
V okviru programa Knjižnica v šoli osnovna šola in splošna knjižnica podpišeta večletno pogodbo, v kateri se dogovorita, da bosta sodelovali pri:

• oblikovanju skupne politike v zvezi z branjem v šoli, knjižnici in doma,
• zagotavljanju sodobne in privlačne zbirke, ki bo obogatila bralno vzgojo,
• zagotavljanju knjig in drugega gradiva, ki si ga je mogoče izposoditi,
• razstavljanju knjig z vidnimi naslovnicami na premičnih knjižnih policah,
• zagotavljanju svetovalca za branje, ki je zaposlen v splošni knjižnici in pomaga šolskemu koordinatorju branja (učitelju),
• določitvi letnih ciljev na podlagi spremljanih rezultatov,
• opredelitvi vseh dejavnosti za spodbujanje branja v letnem načrtu za branje in medijsko pismenost,
• zagotavljanju portala, ki omogoča lažje iskanje in izposojo gradiva, spodbujanje branja, spremljanje zgodovine izposoje in pomoč pri iskanju zanesljivih informacij.

Raziskava o rezultatih in učinkih Knjižnice v šoli je pokazala, da ima spodbujanja razvoja bralnih spretnosti pozitiven učinek. Vsi učenci v šolah, ki sodelujejo v projektu Knjižnica v šoli, dosegajo višje jezikovne rezultate kot nesodelujoči. Najvidnejši učinki so pri dekletih: ne izboljšajo se le njihove jezikovne spretnosti, temveč tudi njihova motivacija za branje v prostem času (Nielen in Bus, 2015).

Knjižnica v šoli v srednjih šolah
Program tako kot v osnovnošolskem izobraževanju vključuje Knjižnica v šoli v srednjih šolah strateško dolgoročno sodelovanje med šolami in splošnimi knjižnicami za izboljšanje kakovosti izobraževanja na področju spodbujanja branja. Natančneje, cilj je izboljšati dosežke srednješolcev na področjih:

• bralnih spretnosti,
• jezikovnih spretnosti,
• medijske/informacijske pismenosti.

Prav tako, kot v osnovnošolski različici projekta Knjižnica v šoli, morajo sodelujoče srednje šole s knjižnico pripraviti strateški načrt za vzpostavitev optimalnega bralnega in medijskega okolja v šoli. Na kratko, sodelovanje med knjižnicami in srednjimi šolami vključuje:

• strukturno sodelovanje med šolo, knjižnico in lokalno samoupravo,
• namenjeno je izboljšanju bralnih, jezikovnih, informacijskih in medijskih spretnosti dijakov,
• strukturni poudarek je na bralni in medijski pismenosti (vključen v urnik pouka),
• prilagojeno zbiranje knjig in drugega gradiva,
• članstvo v splošni knjižnici za vse učence in učitelje,
• gradivo se lahko uporablja v šoli in doma,
• vsaj polovica zbirke je na voljo v šoli za izposojo, preostali del je mogoče rezervirati prek portala za e-knjige Bibliotheek.nl,
• spremljanje rezultatov,
• letno prilagojen načrt bralne in medijske pismenosti, ki vključuje cilje in dejavnosti, pridobljene iz spremljanja rezultatov,
• tesno sodelovanje med usposobljenim bralnim koordinatorjem (šolskim učiteljem), knjižničarjem (zaposlenim na šoli) in svetovalcem za branje (iz splošne knjižnice),
• tesno sodelovanje med usposobljenim medijskim svetovalcem ali šolskim knjižničarjem in osebjem splošne knjižnice.

Knjižnica v šolah za izobraževanje za poklic in na višji strokovni šoli za učitelje, ki bodo poučevali v osnovnih šolah
V zadnjih nekaj letih je Bralna fundacija razvila Knjižnico v šoli za zgoraj omenjene ustanove, ki jo izvajajo tudi lokalne in regijske splošne knjižnice. Te dejavnosti so v porastu.

Spletne strani v nizozemščini: www.lezen.nl / www.boekstartpro.nl / https://pro.debibliotheekopschool.nl/.
Krajše informacije v angleščini: https://www.lezen.nl/dutch-reading-foundation/.
Več informacij dobite pri vodji programa: Adriaan Langendonk alangendonk@lezen.nl.