Program mobilnosti Erasmus+ kot navdih za knjižnico prihodnosti: izkušnje Mariborske knjižnice v Slavoniji

Izvleček

Prispevek predstavlja izkušnjo Mariborske knjižnice z vključitvijo v mobilnosti v okviru programa Erasmus+ s poudarkom na vsebinski zasnovi, ciljih in rezultatih prvih izvedenih mobilnosti v letu 2025. Knjižnica je tudi z uspešno pridobitvijo akreditacije Erasmus+ stopila na pot mednarodnega sodelovanja, razvoja kompetenc zaposlenih in uvajanja inovativnih knjižničnih praks. V okviru izmenjave je obisk potekal v Gradski knjižnici i čitaonici Vinkovci in Gradski knjižnici Požega v Slavoniji na Hrvaškem, obe sta odličen primer prenove knjižničnih prostorov, vsebinske prenove storitev ter uspešnega vključevanja lokalne skupnosti. Poudarjene so ključne vsebinske prioritete programa Erasmus+, kot so zeleni prehod, digitalizacija, aktivno državljanstvo in vključevanje ranljivih skupin ter prenos dobrih praks.

Ključne besede: Erasmus+, mobilnost zaposlenih, izobraževanje odraslih, splošne knjižnice, Mariborska knjižnica, Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci, Gradska knjižnica Požega, mednarodno sodelovanje, dobre prakse v knjižnicah, zeleni prehod, digitalizacija, vključevanje ranljivih skupin, bralna kultura, ustvarjalnica (makerspace)

Uvod

Mariborska knjižnica je v letu 2024 uspešno izpeljala prijavo v program Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih v okviru projektov mobilnosti. Leto 2025 je prineslo prve konkretne izkušnje z mednarodno mobilnostjo. V okviru izmenjav sta se kot prvi udeleženki mobilnosti udeležili dve sodelavki, ki sta med 22. in 29. marcem 2025 obiskali Dansko. Temu je sledila mobilnost še dveh sodelavk, ki sta med 19. in 23. majem 2025 obiskali knjižnici v Vinkovcih in Požegi na Hrvaškem. Jeseni 2025 sledi še tretja izmenjava, v okviru katere je predviden obisk Finske. Vtise z obiska na Danskem in Hrvaškem si lahko preberete v Informatorju, Internem glasilu Mariborske knjižice (Lipnik in Dolinšek, 2025 in Ogrizek, 2025).

Na podlagi uspešne prijave je Mariborska knjižnica pridobila akreditacijo za sodelovanje v programu Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih v okviru projektov mobilnosti. Prijava in priprava akreditacije sta bili rezultat usklajenega dela notranje delovne skupine, ki se je ob podpori vodstva z zanosom lotila izziva vključevanja knjižnice v evropski prostor izmenjav znanj, izkušenj in dobrih praks.

Izvajanje mobilnosti poteka v času, ko Mariborska knjižnica načrtuje novo osrednjo stavbo, ki bo v prihodnosti ponudila širši spekter storitev, programov in prostorov za uporabnike. Prav zato je bila ena ključnih usmeritev izbira knjižnic v tujini, ki so v nove prostore uspešno prenesle inovativne vsebine in razvile napredne pristope k oblikovanju knjižničnih storitev. S tem je bil poudarek mobilnosti ne le na osebnem in strokovnem razvoju posameznikov, temveč tudi na strateškem prenosu dobrih praks v lokalno okolje z namenom sooblikovanja sodobne, odprte in uporabniško usmerjene knjižnice prihodnosti.

Kaj je Erasmus+

Erasmus+ je program Evropske unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport, ki od leta 1987 omogoča sodelovanje v mednarodnem okolju. V obdobju 2021–2027 spodbuja vključenost, digitalni prehod, trajnostni razvoj in aktivno državljanstvo. Program spodbuja mednarodno mobilnost, omogoča začasno izobraževanje, usposabljanje ali prakso v tujini za učence, dijake, študente, učitelje in druge strokovne delavce. Vanj so vključene tudi knjižnice kot prostori znanja in vseživljenjskega učenja. Udeleženci pridobijo dragocene izkušnje, izboljšajo jezikovne spretnosti, razvijajo strokovne kompetence in krepijo evropsko identiteto. Več o sami akreditaciji Erasmus+ si lahko preberete v Knjižničarskih novicah v prispevku Mestne knjižnice Ljubljana (Šinko, 2024).

Ključne oblike mobilnosti Erasmus+ za knjižnice

Mobilnost Erasmus+ ponuja knjižnicam številne možnosti za strokovni in organizacijski razvoj, saj spodbuja vseživljenjsko učenje, uvajanje inovacij ter krepitev evropskega sodelovanja. Knjižnice se v okviru programa najpogosteje vključujejo v oblike mobilnosti, kot so sledenje na delovnem mestu, strokovna usposabljanja in izobraževanja ter vzpostavljanje mednarodnih partnerstev.
Sledenje na delovnem mestu (job shadowing) omogoča zaposlenim, da neposredno opazujejo delo kolegov v knjižnicah v tujini in s tem pridobijo vpogled v organizacijske modele, uporabniške storitve, uporabo digitalnih orodij ter načine dela z različnimi ciljnimi skupinami, vključno z ranljivimi uporabniki. Gre za dragoceno obliko neformalnega učenja, ki spodbuja prenos dobrih praks v domače okolje ter omogoča primerjavo različnih pristopov k sodobnemu knjižničarstvu.

Pomemben vidik mobilnosti Erasmus+ so tudi strukturirana strokovna usposabljanja in izobraževanja v tujini. Zaposleni se lahko udeležujejo seminarjev, tečajev in delavnic, ki obravnavajo teme, kot so razvoj digitalnih kompetenc, upravljanje knjižničnih zbirk, promocija bralne kulture, medkulturna komunikacija in trajnostni razvoj. Tovrstna izobraževanja prispevajo k posodabljanju znanja in uvajanju inovativnih storitev v lokalne knjižnične prakse.

Poleg individualnega strokovnega razvoja Erasmus+ spodbuja tudi mednarodno povezovanje in mreženje. Mobilnost omogoča knjižnicam vzpostavljanje partnerstev s sorodnimi ustanovami, kar pogosto vodi do skupnih projektov, izmenjav zaposlenih ali sodelovanja pri strateških partnerstvih v okviru Ključne aktivnosti 2 (KA2). S tem se krepi evropska razsežnost knjižničnega dela, spodbuja dolgoročno sodelovanje ter omogoča oblikovanje skupnih razvojnih usmeritev, ki prispevajo k večji kakovosti in odprtosti knjižničnih storitev.

Učinki in pomen za knjižnično dejavnost

Sodelovanje knjižnic v programu Erasmus+ prinaša številne koristi tako za zaposlene kot za institucijo kot celoto. Mobilnosti krepijo strokovne kompetence in spodbujajo vseživljenjsko učenje, obenem pa omogočajo prenos dobrih praks iz tujine v lokalno okolje. Zaposleni pridobijo nova znanja na področjih digitalizacije, uporabniških storitev, vključevanja ranljivih skupin ter organizacije dela, kar neposredno vpliva na kakovost knjižničnih storitev.

Pridobljene izkušnje se pogosto izražajo v uvajanju novih programov, sodobnejših pristopov k uporabnikom ter v oblikovanju knjižnice kot odprtega, vključujočega prostora. Obenem mobilnosti prispevajo k osebni rasti zaposlenih, širijo obzorja in krepijo samozavest pri uvajanju sprememb. Povečana je tudi mednarodna prepoznavnost knjižnice, ki se z vzpostavljanjem partnerstev vključuje v evropski prostor znanja in sodelovanja. Erasmus+ tako pomeni več kot le izmenjavo, saj predstavlja dolgoročno naložbo v razvoj knjižnične dejavnosti.

Načrtovanje mobilnosti

V Mariborski knjižnici deluje delovna skupina, odgovorna za prijave na razpise. V letu 2024 se je vodstvo odločilo za vključitev v programe Erasmus+. Po uspešni kandidaturi, v okviru katere so predvideni trije obiski knjižnic v tujini, se je knjižnica naknadno odločila tudi za pridobitev statusa akreditirane članice. Med ciljnimi državami je bila izbrana tudi Hrvaška zaradi primerov dobre prakse in sodobnih knjižničnih rešitev. Poudarek mobilnosti je bil na prenovljenih ali novih knjižničnih objektih s sodobno vsebinsko zasnovo, primerljivo z novim Centrom Rotovž v Mariboru, ki se trenutno gradi. Knjižnici, ki sta bili izbrani za obisk, sta bili večkrat nagrajeni, obe sta bili razglašeni tudi za »knjižnico leta«.

Mobilnost na Hrvaškem

V okviru programa Erasmus+ sta se udeleženki mobilnosti maja 2025 odpravili na Hrvaško, kjer sta obiskali dve knjižnici Gradsko knjižnico i čitaonico Vinkovci in Gradsko knjižnico Požega. Obe ustanovi predstavljata dober primer razvoja knjižnice kot javnega prostora, ki presega klasično vlogo zbiranja in izposojanja gradiva in se osredotoča na celostno uporabniško izkušnjo ter skupnostno delovanje.

Knjižnica v Vinkovcih je bila v vojni leta 1991 popolnoma uničena v požaru, ki so ga povzročile izstreljene granate, na novo stavbo so čakali kar tri desetletja. Leta 2023 so odprli sodobno, funkcionalno knjižnico na istem mestu, kjer je nekoč stala stara. Novi prostori niso zgolj nadomestilo izgubljenega, temveč so z nadgrajenimi storitvami pomemben premik v razumevanju knjižnice kot središča kulturnega in družbenega življenja. Ob prenovljenem prostoru so uporabniki pridobili tudi vrsto novih vsebin, dogodkov in programov, ki knjižnico utrjujejo kot vitalno javno institucijo.
V Požegi je udeleženki sprejela Bernarda Pirović, ki je predstavila zgodbo njihove knjižnice, umeščene v zunanjo podobo secesijske zgradbe iz leta 1907, nekoč mestne hranilnice. Leta 2021 so odprli razširjeno in sodobno notranjost, ki jo zaznamujeta premišljena arhitekturna prenova in funkcionalna razporeditev prostorov. »Želeli smo, da je nova knjižnica, ki smo jo na stari lokaciji v novi, razširjeni obliki odprli leta 2021, tudi nova zgodba,« je poudarila gostiteljica. V središču te zgodbe ni zgolj prostor, temveč vsebina s kakovostno ponudbo, dostopnostjo, programi za različne generacije in predvsem povezovanje z lokalno skupnostjo.

Obe knjižnici sta odličen primer odprtih prostorov vključevanja, ki odgovarjajo na potrebe sodobne družbe. Obisk obeh knjižnic je potrdil pomembnost dolgoročne vizije pri razvoju knjižničnih storitev in prostorskih rešitev.

Slika 1: Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci (foto: Ana Dolinšek in Metka Lipnik)

Slika 2: Gradska knjižnica Požega (foto: Metka Lipnik in Ana Dolinšek)

Vsebinske prioritete: dobre prakse, zeleni prehod, digitalizacija, aktivno državljanstvo, vključevanje

Pri načrtovanju novih knjižničnih objektov in izvajanju mobilnosti so v ospredju predvsem vsebinske prioritete, kot so zeleni prehod, trajnostni razvoj, digitalizacija, aktivno državljanstvo in vključevanje različnih družbenih skupin. Knjižnica v Vinkovcih je primer sodobne »pametne« stavbe, pri čemer je poudarek na ukrepih za energetsko učinkovitost in okoljsko odgovornost. Zgradba je opremljena s pametnimi žaluzijami in centralnim nadzorom temperature, ob tem pa sistematično skrbijo za recikliranje in vključujejo ekološke vsebine v svoje programe, pri čemer namenjajo posebno pozornost ozaveščanju otrok o pomenu ekologije. Okoli knjižnice je urejen park, pripravlja pa se tudi postavitev sončnih celic na streho objekta.

Tudi digitalizacija je močno povezana z zelenim prehodom. Obe knjižnici uporabljata bibliografski sistem ZaKi (nekaj podobnega našemu COBISS-u), ki pa ni obvezen za vse knjižnice. Vsaka knjižnica ponuja svoj katalog (katalog Vinkovci, katalog Požega), gradivo je v knjižnicah opremljeno z RFID-tehnologijo, ki omogoča samostojno izposojo in vračilo.

Posebna pozornost je namenjena tudi spodbujanju aktivnega državljanstva. Knjižnici v Vinkovcih in Požegi tesno sodelujeta s prostovoljci, vrtci, šolami ter različnimi organizacijami in društvi. V obeh krajih je knjižnica osrednje prizorišče kulturnega dogajanja, pripravljajo tudi razstave, prireditve, bralne klube in številne druge dogodke. Sodelovanje z lokalnimi mediji (televizija in radio) ter aktivna prisotnost na spletu in družbenih omrežjih zagotavljata učinkovito komunikacijo.

Vključevanje ranljivih skupin, zlasti oseb s posebnimi potrebami, je ena ključnih prioritet obeh knjižnic. V Vinkovcih deluje uspešen program »Kreativa s jedinstvenim dodirom«, ki vključuje redna srečanja, vsaka dva tedna, na delavnicah za osebe s posebnimi potrebami. Takšni programi omogočajo večjo družbeno vključenost, še posebej pa odpirajo vrata sprejemanju drugačnosti ter krepijo občutek skupnosti.

Slika 3: Delavnica »Kreativa s jedinstvenim dodirom«, Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci (foto: Ana Dolinšek)

Primeri dobrih praks za prenos v novo knjižnico

Ena najbolj izstopajočih dobrih praks v obiskanih knjižnicah je bila ureditev sodobnega ustvarjalnega prostora, t. i. »makerspace« oziroma »ustvarjalnica«. To je namenski prostor, opremljen z modernimi tehnologijami, kot so 3D-tiskalnik, 3D-skener, 3D-pisala, VR-očala, igralne konzole (npr. Playstation), ter opremo za tehnično in ustvarjalno delo. Prostor je zasnovan kot stičišče ustvarjalnosti, neformalnega učenja in digitalnih kompetenc, zlasti za mlajše generacije. Ponuja priložnosti za razvijanje inovativnosti, tehničnih spretnosti in sodelovalnih oblik dela, zato knjižnica postane sodoben in dinamičen javni prostor. V kontekstu načrtovanja nove osrednje enote Mariborske knjižnice je prav takšen program prepoznan kot dragocena razvojna usmeritev, ki bi lahko pomembno obogatila programsko ponudbo v Centru Rotovž. Odličen primer so delavnice v Vinkovcih, na katerih se združita pogovor o izbrani knjigi in moderna tehnologija, saj učenci z VR-očali izkušnjo obiska knjižnice nadgradijo tudi z domoznanskimi vsebinami, ki so odlično virtualno predstavljene.

Slika 4: Multimedia – Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci (foto: Metka Lipnik in Ana Dolinšek)

Pomemben del knjižničnih dejavnosti v obeh obiskanih ustanovah so tudi bralni klubi, ki sistematično spodbujajo bralno pismenost in literarno kulturo v lokalnem okolju. Organizirani so za različne ciljne skupine, od otrok in mladine do odraslih in starejših bralcev. Srečanja klubov praviloma potekajo enkrat mesečno, letno organizirajo tudi srečanja z avtorji književnih del, ki so bila predmet bralne obravnave. Knjižnice izvajajo številne delavnice, ki so vsebinsko povezane z branjem, literaturo in ustvarjalnostjo, pri čemer namenjajo poseben poudarek mladini. Takšni programi utrjujejo vlogo knjižnic kot ključnih akterjev pri spodbujanju kulturne udeležbe in razvoju bralne pismenosti.

Slika 5: Delavnica z VR-očali (foto: Ana Dolinšek)

V okviru mobilnosti je bila mogoča tudi neposredna udeležba pri različnih delavnicah in dogodkih, kot so igralnica za najmlajše, delavnica za osnovnošolce s poudarkom na bralni in medijski pismenosti, ustvarjalne aktivnosti za osebe s posebnimi potrebami, potopisna delavnica ter srečanje z avtorjem v okviru bralnega kluba za odrasle. Tovrstne dejavnosti ponazarjajo širino in relevantnost sodobnih knjižničnih storitev.

Slika 6: Multimedia – Gradska knjižnica Požega (foto: Ana Dolinšek)

Pomembna je vloga razstav kot stalnega dela knjižničnega programa, ki jih izboljšani prostorski pogoji omogočajo v večjem obsegu. Ključne vrednote sodobnega knjižničnega delovanja ostajajo vseživljenjsko učenje, socialna vključenost, dostopnost za ranljive skupine in spodbujanje aktivnega državljanstva.

Organizacija dela v knjižnicah gostiteljic je tudi izstopala kot ena izmed navdihujočih dobrih praks strokovne mobilnosti. Zaradi vzpostavitve osrednjega informacijskega pulta in sistema izposoje RFID so zaposleni na posameznih oddelkih razbremenjeni, to jim omogoča več časa za pripravo in izvedbo kakovostnih programov ter vsebin, kar se izraža v višji kakovosti storitev ter večji pogostosti dogodkov in delavnic. Posebej dragocen je sistematičen pristop k prepoznavanju sposobnosti zaposlenih ter njihovo usmerjeno vključevanje v projektno delo, kar krepi motivacijo in prispeva k uspešnosti izvedenih vsebin. Izstopajo tudi premišljene strategije vključevanja mladih in najstnikov, ki jih nagovarjajo s participativnimi metodami, multimedijskimi vsebinami in programi, usmerjenimi v aktivno soustvarjanje knjižničnih vsebin. Učinkovita vključitev prostovoljcev, zlasti pri izvedbi projektov in dejavnosti, je praksa, ki pomeni velik potencial tudi za Mariborsko knjižnico. Poleg tega so bile predstavljene uspešne oblike sodelovanja s šolami (obiski skupin v knjižnici, izvedba različnih programov, natečajev, razstav ter bralnih tekmovanj), vrtci (obiski skupin v knjižnici, razstave otroških izdelkov) in zunanjimi strokovnjaki, kar programsko obogati in nadgradi knjižnično ponudbo.

Ob strokovnem delu mobilnosti je bil vključen tudi neformalni del, ki je dodatno obogatil izkušnjo. Obisk muzeja in arheološkega parka Sopot v Vinkovcih ter zgodovinsko in vojno zaznamovanega Vukovarja je prispeval k nadgradnji izkušnje. Kulturni kontekst obiska je prispeval k bolj celostnemu razumevanju lokalnega okolja in pomena knjižnic v njem.

Obisk obeh hrvaških knjižnic je ponudil tudi osebno izkušnjo, ki jo je zaznamovalo srečanje z navdihujočimi praksami in strokovno predanostjo gostiteljev. Posebej izstopajo vsebine, ki bi lahko tudi v slovenskih knjižnicah nagovorile širok krog uporabnikov: ustvarjalne delavnice za otroke in mladostnike, digitalne delavnice za starejše, dejavnosti za spodbujanje medkulturnega dialoga ter programi za osebe s posebnimi potrebami. Knjižnici v Vinkovcih in Požegi sta svojo vlogo razširili onkraj tradicionalnega poslanstva in jo nadgradili z vsebinami, ki spodbujajo neformalno učenje, vključujejo različne ciljne skupine in krepijo povezovalno vlogo knjižnic v lokalnem okolju. Te prakse so pomembno izhodišče tudi za nadaljnji razvoj storitev v slovenskih splošnih knjižnicah.

Zaključek

Izkušnja strokovne mobilnosti v okviru programa Erasmus+ je Mariborski knjižnici prinesla dragocene uvide v sodobne prakse knjižničarstva ter spodbudila razmislek o nadaljnjem razvoju storitev glede na evropske usmeritve. Obiska knjižnic v Vinkovcih in Požegi sta pokazala, kako pomembna sta strateško načrtovanje in podpora pri razvoju novih vsebin, ki zajemajo potrebe različnih ciljnih skupin. Posebej izstopajo vsebine, povezane z zelenim prehodom, digitalizacijo, vključevanjem ranljivih skupin, sodelovanjem s prostovoljci in spodbujanjem aktivnega državljanstva. Poudarek na organizacijski kulturi, ki omogoča strokovno rast zaposlenih in jih spodbuja k soustvarjanju programov, je model, ki ga je smiselno razvijati tudi v domačem okolju. Mariborska knjižnica z novo osrednjo enoto dobiva priložnost, da vključi pridobljene izkušnje, dobre prakse in inovativne pristope, ki bodo prispevali k še večji odprtosti, dostopnosti in relevantnosti knjižnice v sodobni družbi. Na podlagi pridobljenih izkušenj je v strateški načrt za novo knjižnico Center Rotovž že vključena načrtovana ustvarjalnica (makerspace). Delovna skupina za »makerspace« že deluje in se sestaja ter oblikuje smernice in vsebine novega prostora, pri čemer bodo upoštevane tudi izkušnje mobilnosti.

Objave
O poteku mobilnosti se je poročalo vsak dan (objave so dostopne med 20. in 23. majem 2025) na Facebook strani Mariborske knjižnice – 20. 5. 2025, 21. 5. 2025, 22. 5. 2025 in 23. 5. 2025 in na Facebook strani Gradske knjižnice i čitaonice Vinkovci – 21. 5. 2025.

Viri in literatura

Januarja 2025 smo prejeli razveseljujočo novico, da je bila Mariborska knjižnica uspešna pri vlogi za dodelitev akreditacije EU programa Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih. (2025). V B. Kovář (ur.), Informator: glasilo Mariborske knjižnice (str. 39). Mariborska knjižnica. https://knjiznica-mb.si/o-nas/interno-glasilo-informator/

Lipnik, M. in Dolinšek, A. (2025). Erasmus+ mobilnost na Hrvaškem, Informator, glasilo Mariborske knjižnice, (189), str. 21–29. https://knjiznica-mb.si/o-nas/interno-glasilo-informator/informator-st-189-maj-junij-julij-2025

Ogrizek, M. (2025). Danska izven delovnega časa, Informator, glasilo Mariborske knjižnice, (189), str. 16–20. https://knjiznica-mb.si/o-nas/interno-glasilo-informator/informator-st-189-maj-junij-julij-2025

Šinko, S. in Močilnikar, Š. (2024). Akreditacija Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/akreditacija-erasmus-na-podrocju-splosnega-izobrazevanja-odraslih-in-njena-uporaba-v-splosni-knjiznici/