Primer lokalne prakse dvigovanja bralne pismenosti na Norveškem
26. novembra 2024 je svoja vrata odprl 40. Slovenski knjižni sejem. Med uvodnimi dogodki je bila tudi predstavitev raziskave Knjiga in bralci VII, kjer so založniki predstavili bralno kulturo in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024. Raziskava se izvaja sistematično vsakih pet let, zato je mogoče ugotovitve primerjati s preteklimi leti in s tujino. Podobno kot v šolstvu, kjer je zaznati vse večjo prisotnost angleščine, so tudi založniki skozi raziskavo potrdili močno povečanje nakupovanja tujih, predvsem angleških knjig. Le tretjina Slovencev letno prebere več kot tri knjige, ob tem se pri nebralcih pojavlja skoraj tradicionalen razlog za nebranje – pomanjkanje časa. Kot je znano iz raziskave PISA, bralna pismenost v Sloveniji upada. Norveška pa se srečuje s podobno težavo upada branja in bralne pismenosti.
Na popoldanskem predavanju je Marit Borkenhagen predstavila državne strategije za dvig bralne pismenosti med otroki in mladimi v mestu Lillehammer. Projekt zajema vrtce, osnovne in srednje šole, pri čemer so ključnega pomena tudi šolske in splošne knjižnice. Projekt Leseløft Lillehammer je dolgoročni lokalni projekt, ki ga sistematično spremljajo in podpirajo tudi politiki. V okviru projekta se odvija več akcij. Boklek (dobesedni prevod “knjiga igra”) je knjižni projekt, kjer avtorja ali ilustratorja otroške knjige skupaj z moderatorjem pošljejo na turnejo po vseh splošnih knjižnicah. Za srednješolce so uvedli projekt 15-minutnega branja, pri čemer jim ponudijo zelo raznolike tematike in jih spodbujajo, naj si sami izberejo tisto, kar jih zanima.
Na fotografiji skrbnica projekta za dvig bralne pismenosti Marit Borkenhagen in moderator dr. Miha Kovač
Pri dogodkih za mlade odrasle WEXFO Youth, ki temeljijo na tematiki svobode izražanja, je pomembno izpostaviti, da so glavni akterji ravno mladi. Projektni strokovnjaki jim zagotavljajo podporo in finance, vse ostalo glede priprave in organizacije pa prepustijo mladim. Ti so torej tisti, ki odločajo, kaj se bo dogajalo, katere tematike se izpostavi, koga se povabi itn.
Festival literature, ki se odvija vsako leto v mestu Lillehammer, je največji festival v območju nordijskih držav in bogati lokalno okolje z dogodki v povezavi s knjigo in branjem. Festival ponuja številne dogodke za vse starosti otrok, mladih in odraslih ter za družine, kjer lahko obiskovalci doživijo debate, predavanja, branja, podelitve nagrad, razstave, seminarje, predstave, kvize ipd.
Marit Borkenhagen je na koncu poudarila, da se lahko tudi države učimo druga od druge, in izpostavila Ljubljanski manifest o branju. Na naslednjem predavanju se je tudi Kristenn Einarsson navezal na manifest o branju in poudaril, da je ohranjanje bralne pismenosti nujno za ohranjanje demokracije. Povedal je, kako je na Norveškem pred leti opazoval drvenje v digitalizacijo šolstva, uporabo zaslonov in tabličnih računalnikov. Danes se ponovno več vlaga v tiskanje knjig, v klasična gradiva, spodbuja se pisanje z roko in telefon je iz šolskega okoliša odstranjen, čeprav se jim to še pred dvema letoma ni zdelo mogoče. Pri vpeljevanju omenjenih projektov v šolstvo poudarja, da je nujno medsebojno sodelovanje ravnateljev pri delitvi dobrih praks ter podpora države. Na nekaterih šolah so za ta namen lahko tudi zaposlili učitelje, ki so imeli del obveznosti namenjen prav vpeljavi projektnih akcij za spodbujanje bralne pismenosti.