Priložnosti in koristi projekta FINLIT za knjižnice, knjižničarje in uporabnike
Konec decembra 2021 se zaključuje triletni projekt Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah (FINLIT: Financial Literacy Through Public Libraries). Projekt je sofinancirala Evropska komisija v okviru programa ERASMUS+. Namen projekta je bil: pripraviti model usposabljanja za knjižničarje in izobraževanje odraslih za dvig ravni finančne pismenosti starejših prebivalcev (55+).
V projektu FINLIT (Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah) NUK sodeluje še s tremi partnerji iz Poljske, Romunije in Bolgarije. Ker želimo predstaviti rezultate projekta širši javnosti, smo 15. decembra 2021 organizirali dogodek z naslovom Priložnosti in koristi projekta FINLIT za knjižnice, knjižničarje in uporabnike. Dogodek je potekal na spletu preko videokonferenčnega sistema ZOOM z namenom, da o rezultatih projekta seznanimo knjižničarje, končne uporabnike in druge zainteresirane o izobraževanju na področju financ. Hkrati smo se želeli zahvaliti vsem partnerjem, ki so nam pomagali relevantne vsebine FINLIT prenesti v slovensko okolje.
Poleg knjižničarjev različnih vrst knjižnic so se dogodka udeležili še z Ministrstva za finance, Združenja potrošnikov Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Združenja bank Slovenije, Banke Slovenije, Zavarovalniškega združenja Slovenije, študentka in končna uporabnica. Skupaj 46 udeležencev. Dogodek je moderirala Milena Bon.
V uvodu je udeležence nagovorila pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela v NUK, dr. Ines Vodopivec. Opozorila je na pomen mednarodne izmenjave znanj in poudarila, da je projekt FINLIT dober primer sodelovanja med kulturnim sektorjem in gospodarstvom. V nadaljevanju je dr. Alenka Kavčič Čolić, višja bibliotekarska svetnica v Narodni in univerzitetni knjižnici, vodja Oddelka za raziskave in koordinatorica projekta FINLIT v Sloveniji, kratko pozdravila udeležence in razložila, da je projekt znatno prispeval k bogatenju znanj in izkušenj na področju izobraževanja v NUK. Iz Fundacije za razvoj informacijske družbe (FRSI) iz Varšave s Poljske je pozdravne besede izrekla mag. Katarzyna Morawska.
Na Poljskem večinoma sodeluje s splošnimi knjižnicami, izvaja izobraževalne in kulturne projekte, sodeluje tudi s šolami in učitelji. Je vodja projekta FINLIT vseh sodelujočih držav. Predstavila je projekt in način izvedbe na Poljskem.
Sledila je predstavitev rezultatov projekta slovenske koordinatorice dr. Alenke Kavčič Čolić. Milena Bon, bibliotekarska specialistka, ki je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaposlena na Oddelku za izobraževanje, svetovanje in razvoj ter sodelavka v projektu, pa je predstavila učno okolje FINLIT in spletne tečaje s področja financ ter poučevanja odraslih in spletnega poučevanja.
V naslednjem sklopu programa Finančna pismenost v Sloveniji in projekt FINLIT je sledila predstavitev Nacionalnega programa finančnega izobraževanja, ki ga je izvedla mag. Nada Bizjak z Ministrstva za finance, s Sektorja za zavarovalništvo in trg kapitala in so-avtorica vladnega Nacionalnega programa finančnega izobraževanja ter članica medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni.
Sledila je predstavitev prenosa vsebin FINLIT in njihovo prilagajanje v slovensko okolje, ki je predstavljalo za obe sodelavki na projektu velik izziv zaradi nezadostnega poznavanja finančnega in pravnega okolja ter tudi področja andragogike. Zato je bilo nujno iskanje sodelovanja z različnimi strokovnjaki na resornih ministrstvih, na polju bančništva, zavarovalništva, s področja andragogike, ki so se pozivu odzvali in prijazno priskočili na pomoč. Tudi učno okolje Moodle, v katerem so pripravljeni spletni tečaji, je bil dodaten izziv in je predstavljal polje dodatnega učenja. Odlično sodelovanje s strokovnjaki z vseh navedenih področij, s sodelavci in knjižničarji v pilotni fazi projekta, ki so pripomogli k izboljšavam in smo skupaj izvedli prvo poučevanje končnih uporabnikov, gre zahvala, da je projekt v zaključni fazi. Najbolj aktivno pa je bila pri prenosu vsebin v slovensko okolje v pomoč Alina Meško, univerzitetno diplomirana ekonomistka iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer je vodja projektov na področju bančništva. Predstavila je ZPS, revijo ZPStest, redne priloge Osebne finance, vsebine na spletnih straneh ZPS in vemveč.si, kjer je omogočena primerjava različnih potrošniških storitev in izdelkov. Predstavila je uspešno sodelovanje z Nukom pri prenosu vsebin, izobraževanjih knjižničarjev in uporabnikov in ocenila projekt kot zelo kakovosten.
Sonja Žakelj je univerzitetna diplomirana bibliotekarka v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (CKV) zaposlena od leta 2006 in od leta 2016 tudi direktorica. Predstavila je izobraževanje za področje financ v njihovi knjižnici. V pilotni fazi izobraževanja knjižničarjev izvajalcev finančnega izobraževanja za uporabnike knjižnic je sodelovala skupaj s sodelavko Tamaro Jesenovec, zdaj pa je opravila izobraževanje že tretja knjižničarke iz njihove knjižnice. CKV je tudi edina slovenska splošna knjižnica, ki je že samostojno izvedla tečaje FINLIT za svoje uporabnike.
Naslednja je svojo pozitivno izkušnjo sodelovanja v pilotni fazi predstavila Kristina Galun bibliotekarka, vodja oddelka za odrasle v Knjižnici Domžale, ki je uspela pridobiti največ uporabnikov, udeležencev za pilotno testiranje izvedbe tečaja. Njihov odziv je bil prav tako neverjetno dober in tudi izkušnja z izvedbo na daljavo. Knjižnica Domžale je tudi že pričela s promocijo za izvajanje tečajev v letu 2022.
Uporabniški vidik udeležbe na spletnem izobraževanju in svojo zelo pozitivno izkušnjo je predstavila še Mateja Božnar, ki je sodelovala v projektu kot končni uporabnik na povabilo CKV.
Izkušnje partnerjev pri izvajanju projekta FINLIT sta predstavila dr. Elka Zlateva in Traian Marian. Dr. Elka Zlateva iz Fundacije Globalne knjižnice Bolgarija je doktorica znanosti na področju političnih ved. Je koordinatorica projekta FINLIT v Bolgariji in ekspert za raziskovalne analize s področja izobraževanja in razvoja politik ter vodenja in evalvacije domačih in tujih projektov. Partnerji iz Bolgarije so postavili učno okolje, v katerem so spletni tečaji in dodatna gradiva ter scenariji izvedbe za knjižničarje. Traian Marian iz regionalne knjižnice Ovid Densusianu Hunedoara-Deva iz Romunije je predstavil predvsem njihovo specifiko, saj kot regionalna knjižnica izobražujejo knjižničarje in druge udeležence s področja financ in jim tudi podeljujejo certifikate, za katere imajo pooblastilo s strani pristojnega ministrstva.
Dogodek je lepo zaokrožil Zenel Batagelj iz podjetja VALICON, ki se ukvarja z anketiranjem, raziskavami in analizami podatkov. Je sociolog, ki je ustanovitelj in partner v družbi VALICON, kjer svetuje ključnim naročnikom na področju trženja, znamčenja in strategij rasti. Na tem področju je eden najbolj vidnih strokovnjakov v jugovzhodni Evropi. Prikazal je rezultate stanja finančne pismenosti v Sloveniji na podlagi raziskav. Opozoril je predvsem na slabšo pismenost mlajše generacije, za katero je ocenil, da bi bil tudi ta projekt zelo primeren in izrekel izredno navdušenje nad vsebino tečajev.
Še nekaj poudarkov dogodka: Ministrstvo za finance je odgovorno za izvajanje nacionalnega programa in spremlja stanje v zvezi s prakso finančnega izobraževanja. Njihove ugotovitve kažejo, da je bilo v zadnjih letih veliko pobud, zlasti med profitnimi organizacijami, vendar nihče ni bil tako celovit in strukturiran kot projekt FINLIT. Glavna merila za vključitev profitnih organizacij v izobraževalni program so bila zagotavljanje nevtralnih informacij o finančnih produktih in storitvah. Tržno usmerjeno izobraževanje ni bilo mogoče sprejeti kot finančno izobraževanje. Bizjakova je poudarila tveganja, ki jih povzroča pomanjkanje finančne pismenosti za državljane. Pohvalila je vsebino in rezultate projekta FINLIT. Nadvse pozitivno so projekt ocenili vsi sodelujoči in tudi udeleženci dogodka, nekateri so ga ocenili v anketi. Rezultati odgovorov kažejo, da je v 82,4 % projekt Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah (FINLIT) odličen in 17,6 % zelo dober ter da lahko pripomore k večanju finančne pismenosti (82,4 %). Tudi kombinirano metodo poučevanja so ocenili kot primerno (94,1 %) na tečajih FINLIT. Največje prednosti projekta za izobraževanje knjižničarjev izobraževalcev in končnih uporabnikov so nova znanja, izboljšanje finančne pismenosti, Omogoča učinkovito izvajanje tečaja, upošteva izkušnje udeležencev, omogoča preizkus pridobljenega znanja. Kot slabosti oziroma ovire pa anketiranci navajajo težave pri izvajanju na daljavo: slabe spletne povezave, uporaba tehnologije, računalnika in drugih orodij pri starejših, ovire zaradi kovida in izvajanju tečaja v živo, strah pred nekompetentnostjo knjižničarjev na področju financ. V glavnem pa v anketi pomanjkljivosti niso navedli. V 88,2 % pa anketiranci menijo, da so knjižnice primerne za razširjanje znanj s področja financ. Ocena kakovosti dogodka in uporabnost so v največji meri ocenili z oceno 5, in sicer: predstavitev, da je projekt dosegel cilje in je kakovosten.
Za zaključek navedimo, da raziskava ameriškega psihološkega združenja kaže, da je denar pogostejši vzrok za skrb kot služba, družina ali zdravstvene težave. Opolnomočenje ljudi za dobre finančne odločitve je pomemben način izboljšanja skupnosti. Knjižnice z različnimi projekti in izobraževanji v svojem okolju omogočajo, da uporabniki razvijajo svoja znanja v procesu vseživljenjskega učenja za dosego življenjskih ciljev. Strokovne izkušnje knjižničarjev po svetu kažejo, da je vgrajevanje koncepta finančne pismenosti v izvajanje knjižnične ponudbe zanimivo za obstoječe in pritegne tudi nove uporabnike.
In kot smo ugotovili na dogodku in v rednem programu izobraževanj, ki jih izvaja NUK, so spletni tečaji Finančne pismenosti FINLIT primerni za vse starostne skupine. Dostop je za končne uporabnike omogočen z registracijo in prijavo kadarkoli in kjerkoli. Za knjižničarje in druge potencialne izvajalce spletnih tečajev pa je v NUK planirano izobraževanje v programu za leto 2022. Po uspešno opravljenih izobraževanjih dobi knjižničar potrdila za vsakega izmed sklopov, knjižnica pa certifikat za izvajanje na ime usposobljenega knjižničarja.
Na koncu sta se sodelavki v projektu FINLIT zahvalili vsem sodelujočim pri prenosu vsebin v slovensko okolje in vsem udeležencem za udeležbo na dogodku.