Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Preučevanje razvijajoče se terminologije plenilskega založništva

Preučevanje razvijajoče se terminologije plenilskega založništva
21. 2. 2022

Ali plenilec potrebuje plen? Preučevanje razvijajoče se terminologije plenilskega založništva v članku v reviji Canadian Journal of Information and Library Science, letnik 43, številka 3, januar 2021 University of Toronto Press.

V povzetku članka je zapisano: "Izraz »plenilski založnik« je leta 2010 uvedel Jeffrey Beall kot del ad hoc pristopa za poimenovanje nastajajočega koncepta na področju znanstvenega založništva. Deset let pozneje se koncept še vedno razvija in znanstvena skupnost se še naprej sprašuje, ali je izraz primeren oziroma zadosten. Glede na to, da je razumevanje tega koncepta in izraza nujen predhodnik za razvoj znanstvene založniške pismenosti, pojmovno-izrazno enoto preučujemo skozi terminološko lečo, da bi bolje razumeli, kako se je razvijala v zadnjem desetletju."

Skratka, koncept plenilskega založništva se je pojavil v začetku enaindvajsetega stoletja z vzponom elektronskih založniških modelov. V odprtem dostopu lahko bralci brezplačno dostopajo do vsebin znanstvenih revij, kar pomeni, da je treba stroške kriti na kakšen drug način, kot z naročnino.

Akademski knjižničar Jeffrey Beall je opazil, da se je nova vrsta založniške prakse začela pojavljati okoli leta 2008. Beall poroča, da je začel prejemati e-poštna sporočila založnikov, ki jih ni prepoznal in so ga povabili, da odda članke, ki bi bili objavljeni na spletnenm mestu založnika, ko bi založniku poslal plačilo. Beall je to ugotovil:

zlati model odprtega dostopa je obdan z velikim navzkrižjem interesov – več dokumentov založnik sprejme za objavo, več denarja zasluži, popoln recept za korupcijo. Zlati model objave z odprtim dostopom se je hitro razširil in v letih od leta 2009 se je pojavilo na stotine založnikov, ki uporabljajo model avtor plača, nekateri so zakoniti in drugi pokvarjeni.

Zaradi tega je Beall skoval izraz »plenilski založnik«, ki ga uporablja za opis založnikov, »ki neprofesionalno zlorabljajo založniški model, kjer avtor plača za svojo objavo.«

Več v članku: Ali plenilec potrebuje plen? Preučevanje razvijajoče se terminologije plenilskega založništva.

Novico pripravila: Milena Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Mathew Schwartz (Unsplash)

 

 

 

Skip to content