Prestop v digitalno: strokovni dogodek ABC bralne pismenosti II

Branje je posameznikova zmožnost. O tem, kakšna in kako pomembna zmožnost za posameznikovo življenje in njegovo delovanje v družbi je, so mnenja zelo različna in hkrati deljena. Z razvojem nevroznanosti, ki je raziskovalni razmah doživela z vse večjim razponom sodobnih elektronskih pripomočkov, se odkrivajo posamezne uporabne vrednosti, ki še pred desetletjem niso bile tako zelo močno poudarjene v razpravah o bralnih zmožnostih, bralnih strategijah in bralnih navadah. Kot so poudarjanje branja pri preprečevanju sodobnih bolezni v obdobju staranja in opozorila o pomenu branja za skladen razvoj posameznih možganskih delov ter predvsem za preoblikovanje informacij v znanje v obdobju odraščanja.

Knjižničarji in knjižnice že vrsto desetletij delujemo na polju bralne pismenosti. Le da pogosto drugi, občasno pa tudi sami ne prepoznamo ali ne znamo navezati posamezne oblike dela na rezultate bralne pismenosti, ki se raziskujejo in spremljajo predvsem v šolskem polju.

Center za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici
Mariborska knjižnica je ena od desetih osrednjih območnih knjižnic v Sloveniji. V letu 2018 so se naloge osrednjih območnih knjižnic začele spreminjati in dopolnjevati v smislu večje specializacije teh knjižnic na posameznem področju dela. Mariborska knjižnica je prevzela naloge glede spodbujanja bralne pismenosti in ustanovila Center za spodbujanje bralne pismenosti. Organizacijsko je center umeščen v Oddelek za razvoj Mariborske knjižnice.

Bralna kultura je eno najbolj prepoznavnih področij delovanja splošnih knjižnic (Javnomnenjska …, 2011; Raziskava …, 2020;), hkrati pa je to področje, kjer so stičišča med kulturnim in izobraževalnim prostorom lahko najmočnejša in najpotrebnejša. Center za spodbujanje bralne pismenosti tako želi na področju bralne pismenosti in bralne kulture graditi most med splošnimi knjižnicami in izobraževalnimi ter drugimi ustanovami z namenom vzpostavljanja trajne povezanosti pri skrbi za bralno kulturo in bralno pismenost prebivalcev in državljanov Slovenije.

Center za spodbujanje bralne pismenosti je namenjen strokovnim delavcem različnih strokovnih nazivov vseh slovenskih splošnih knjižnic. Z delovanjem v obliki izobraževalnih in strokovnoizpopolnjevalnih dogodkov ter s strokovnimi prispevki ali monografijami teži h krepitvi kompetenc strokovnih delavcev glede razvijanja bralne kulture in bralne pismenosti. S povezovalnim delovanjem bo spodbujal sodelovanje med vsemi knjižnicami ter povezovanje knjižnic in drugih deležnikov na področju bralne pismenosti v Sloveniji. Pri tem sledi usmeritvam Strokovnih priporočil in standardov za splošne knjižnice (2018–2028) in Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030.

Center za spodbujanje bralne pismenosti želi na teoretičnih in praktičnih izhodiščih prinašati v širši prostor inovativne pristope pri spodbujanju bralne pismenosti pri določenih skupinah prebivalcev. V obdobju 2019 do 2025 je težišče teh pristopov vezano na skupino mladih športnikov in športnic (na primer projekt #športajmoinberemo, Hokejska bralna postava). Rezultat tega so v letu 2020 sprejete smernice za nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športnicami in športniki.

Center za spodbujanje bralne pismenosti opravlja nacionalno koordinacijo za bralno kulturo v splošnih knjižnicah znotraj programa kulturno-umetnostne vzgoje.

Vsebine se prepletajo:

• sodelovanje v skupini partnerjev Nacionalnega meseca skupnega branja,
• sodelovanje v skupini koordinatorjev mreže Družinska pismenost,
• sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) in Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo: povezava športa in branja,
• sodelovanje v mreži koordinatorjev KUV (kulturno-umetnostna vzgoja),
• sodelovanje v programskih in/ali organizacijskih odborih medresorskih nacionalnih posvetov na področju bralne kulture in bralne pismenosti.

V teh mrežah sodelujejo: Ministrstvo za kulturo RS (MK), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ – Direktorat za šport ter Urad za razvoj in kakovost izobraževanja), Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ), Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez (OKS), Združenje splošnih knjižnic, Javna agencija za knjigo RS (JAK), Bralna značka Slovenije – ZPMS (DBZS-ZPMS), Bralno društvo Slovenije in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Na srečanjih in v mrežah se pri spodbujanju bralne kulture vse pogosteje izkristalizira moč vzgleda in moč domačega okolja. Pri tem je splošna knjižnica lahko ključen partner pri spodbujanju bralne pismenosti in branju zavezanega okolja.

ABC bralne pismenosti 2019
Z namenom krepitve kompetenc strokovnih delavcev na področju razvijanja bralne kulture in bralne pismenosti smo v letu 2019 prvič pripravili strokovnoizpopolnjevalni dogodek z naslovom ABC bralne pismenosti. Dogodek z vsakoletno izbiro teme posega na različna polja bralnospodbujevalnih aktivnosti in povezuje različne deležnike, tako si lahko svoje izkušnje in razmišljanja izmenjajo raziskovalci, učitelji in učiteljice, knjižničarji in knjižničarke iz različnih vrst knjižnic, študenti in študentke različnih programov, vzgojiteljice in vzgojitelji, praktiki in teoretiki. Dogodek vsako leto pripravimo v okviru nalog Mariborske knjižnice kot osrednje območne knjižnice in v skladu s programom osrednjih območnih knjižnic. V tem sklopu dogodek podpre Ministrstvo za kulturo.

Na celodnevnem dogodku smo se srečali 28. maja v prostorih knjižnice. Na dogodku so bili z nami dr. Vesna Čopič, mag. Marjeta Doupona, dr. Petra Javh, dr. Ljubica Marjanovič Umek, dr. Fani Nolimal, dr. Sonja Pečjak in dr. Polona Vilar. Dogodek je moderirala dr. Sabina Fras Popović. Rdeča nit predavanj je bila naslednja misel: »Bralna pismenost se ne zgodi sama od sebe, raste iz posameznikove spodbude in v spodbudnem okolju ter prepleta odnos do sebe, soljudi in znanja.«

V središče smo postavili znanstvene osnove pojmov bralna pismenost in bralna kultura ter razvoj bralne pismenosti v različnih življenjskih obdobjih. Z znanstvenim pogledom smo utemeljili smiselnost določenih tradicionalnih storitev splošne knjižnice, konkretno ure pravljic za najmlajše, in pomen kakovostnega izvajanja te izredno razširjene knjižnične storitve za razvoj predbralne pismenosti in besedišča malčkov (predavanje dr. Ljubice Marjanovič Umek). Spoznali smo psihološki pogled na vlogo knjižničarja kot spodbujevalca bralne pismenosti (predavanje dr. Sonje Pečjak). Predstavili smo model proaktivne splošne knjižnice za bralno pismenost in bralno kulturo (predavanje dr. Polone Vilar). Seznanili smo se z ugotovitvami raziskave o bralnih veščinah odraslih v Sloveniji (predavanje dr. Petre Javh). Slišali smo o projektih in teoretskih izhodiščih za izboljšanje bralne pismenosti osnovnošolcev (predavanje dr. Fani Nolimal). Predstavili smo tudi Nacionalni mesec skupnega branja 2019 in vsebine na polju kulturno-umetnostne vzgoje (predavanje Petre Potočnik).

Zanimiv je bil tudi pogled na mladega v svetu branja (predavanje Marjete Doupona) in vpogled v prehod šolskih knjižnic v sistem Cobiss ter normativne ureditve statusa (predavanje dr. Vesne Čopič).

Po dogodku smo med 73 udeleženci izvedli anketo. Ta ni bila usmerjena v ugotavljanje zadovoljstva, temveč smo jo z ustrezno metodologijo usmerili v ugotavljanje vpliva. Z anketo med udeleženci smo želeli ugotoviti, ali je ta dogodek kako spremenil njihov pogled na področje bralne pismenosti. Rezultati ankete med udeleženci so pokazali, da je bila vsebinska zasnova dogodka uporabna in da so takšni dogodki zelo potrebni. Anketiranci so se popolnoma strinjali s tem, da jim je udeležba na dogodku pomagala bolje razumeti njihovo poklicno vlogo in prispevek pri uresničevanju vloge knjižnice pri spodbujanju bralne pismenosti, ob tem pa tudi bolje razumeti njihovo osebno vlogo in prispevek pri uresničevanju vloge knjižnice pri spodbujanju bralne pismenosti. Zelo močno so se strinjali s tem, da so na strokovnem dogodku pridobili informacije, zaradi katerih se počutijo bolj kompetentni za promocijo branja in zaradi katerih se počutijo po dogodku bolj samozavestni pri delu, ki ga opravljajo. Za organizatorje dogodka je zelo pomembno vodilo misel, ki jo je eden od udeležencev ali ena od udeleženk zapisala v odprto polje ankete: »Pridobili smo veliko novih informacij, ki so ključne za naše delo, pa smo jih le slutili, nismo pa jih imeli potrjenih s podatki.« Vsebine dogodka so dostopne na spletni strani Mariborske knjižnice.

ABC bralne pismenosti II 2020: en dogodek, trije načrti
Strokovni dogodek ABC bralne pismenosti II je bil najprej načrtovan v maju, nato je bil izveden v oktobru, v zaključnem delu Nacionalnega meseca skupnega branja in v središču Tedna otroka. Rdeča nit tokratnega dogodka se je navezovala na motivacijo za branje od teoretičnih izhodišč do praktičnih primerov.

Dogodek smo tako snovali kar trikrat. Prvič za izvedbo v majskem terminu in v fizičnem prostoru, nato v »nadomestnem« terminu 6. oktobra in še vedno v fizičnem prostoru ter tretjič v tednu od 5. do 9. oktobra v izvedbi »v živo« po spletni aplikaciji Zoom.

Program so oblikovali Klaudija Šterman Ivančič, dr. Igor Žunkovič, mag. Estera Možina, dr. Sandra Mršnik, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Petra Potočnik in dr. Sabina Fras Popović.

Pri izvedbi dogodka je bila na preizkušnji inovativnost (dveh) IKT-strokovnjakov v knjižnici. Izvedba je bila sprva načrtovana v obliki, ki smo jo v širšem družbenem in geografskem prostoru do nedavnega poznali kot glavno obliko strokovnega izpopolnjevanja, usposabljanja in prenosa znanja. Celodnevni dogodek z napovedanimi trinajstimi predavatelji smo iz maja zaradi omejitev glede srečevanja prestavili v oktober. V avgustu smo morali sprejeti odločitev, ali dogodek izpeljati kljub velikim tveganjem v fizičnem okolju v napovedanem rezervnem terminu (to je bil 9. oktober) ali ga prestaviti v digitalno okolje. O odpovedi dogodka ali prestavitvi dogodka v leto 2021 nismo razmišljali. Pri odločitvi, da prenesemo celodnevni dogodek iz fizičnega v digitalno okolje, smo se zavedali, da bomo dogodek izvedli ob akcijskem raziskovanju in izkustvenem učenju. Stopali smo na polje neznanega in se premaknili iz cone udobja. Preboj pri tem strokovnem dogodku ni vsebina strokovnega dogodka, temveč vse tisto, kar je potekalo v zakulisju priprave. Iz enodnevnega dogodka smo prešli v tedenski dogodek. Iz fizičnega prostora smo prešli v digitalni prostor in spoznali, da tam veljajo drugačne zakonitosti priprave, izvedbe in evalvacije.

Ob tem smo vedno bolj spoznavali, da ne gre »le« za prestavitev dogodka iz fizičnega okolja v digitalno. Pri vsakem koraku ponovnega načrtovanja (tretjega v enem letu) dogodka smo ugotavljali, da ne moremo imeti enakega koncepta dogodka za fizično in digitalno okolje. To spoznanje se nam je potrdilo z izvedbo in evalvacijo dogodka. Med pripravo na izvedbo dogodka v digitalnem okolju smo pri odločitvi za določeno programsko opremo morali sprejeti naslednje odločitve:

• kakšna bo vloga udeležencev (se vključujejo v debato ali želimo imeti nadzor nad tem, kdaj in kako se bodo lahko udeleženci govorno in slikovno vključevali);
• kako bomo časovno zastavili potek predavanja (časovna omejitev predavanj, vsa v enem dnevu, ugotavljanje ugodnih terminov);
• ali bomo »oddajali v živo« in hkrati snemali dogodek ali ga bomo posneli in posnetek posredovali v javno uporabo.

Ko smo z odgovori na vprašanja postavili koncept in format strokovnega dogodka, smo lahko izbrali ustrezno programsko opremo. Začeli smo akcijsko raziskovanje, ki je vključevalo samoizobraževanje, testiranje in izkustveno učenje tudi že ob izvajanju dogodka v živo.

Izvedba je potrdila našo izhodiščno tezo, da pristop »copy paste« tudi na tem segmentu ne deluje. Prenos dogodkov v digitalno okolje zahteva proaktiven pristop. Način in filozofija delovanja tega okolja postavljata mnogo vprašanj, s katerimi se lahko odpravimo na samoizpraševanje o tem, katere dogodke in na kakšen način jih bomo izpeljali v digitalnem okolju, katere dogodke bomo izpostavili, izvajali, na koncu celo, katere dogodke bomo ohranili, katere izpustili in katere dodali. Bistveno spoznanje je, da pri prenosu dogodka iz enega v drugo okolje ne gre za prenos, temveč za novo načrtovanje dogodka od začetka do konca, ob upoštevanju drugačnih zakonitosti. Izvedba je pokazala in potrdila, da knjižnice potrebujejo tudi politiko upravljanja vsebin v digitalnem okolju in politiko komuniciranja v digitalnem okolju.

Pri komuniciranju s predavatelji o spremenjenem načinu organizacije in izvedbe strokovnega dogodka so se pojavili še novi pomisleki. Predavanje v živo po spletu in snemanje za nadaljnjo uporabo je najtežja oblika podajanja strokovnih vsebin. Povezan je slušni, vidni in sporočilni kod, ki ostane trajno zapisan. Vsi vabljeni predavatelji se niso odločili za sodelovanje v tej obliki. Po izpeljanem dogodku so sodelujoči predavatelji izpostavili pomen pripravljenosti okolja za varno podajanje vsebin in ustrezno tehnično pomoč. Strokovni dogodek, na katerem je sodelovanje potrdilo sedem predavateljev od petnajstih vabljenih, smo po sprejetih odločitvah in določitvi drugačnih izhodišč izpeljali v tednu dni. Na dan smo v program umestili dve predavanji v dopoldanskih terminih. Predavanja so bila izvedena v živo z vklopljeno funkcijo snemanja.

V knjižnici smo pridobili izkušnje in vedenje, kako načrtovati, izvesti in evalvirati dogodek v takšni izvedbi ter vpogled v del zakonitosti digitalnega okolja. Konkretne rešitve lahko uporabimo pri načrtovanju knjižnične dejavnosti v prihodnje. Konkretno se je na primer odprlo polje varovanja in zbiranja osebnih podatkov, obnašanje uporabnikov/udeležencev dogodkov (na primer razmerje med prijavljenimi in nato dejansko prisotnimi), priznavanje/potrditev udeležbe na eno prijavo, moderiranje dogodkov, snemanje dogodkov, avtorizacija posnetkov, priprava predavateljev na predavanje, priprava udeležencev na predavanja, časovna in vsebinska ustreznost pošiljanja vabil na predavanja po elektronski pošti, strukturirane prijavnice na dogodek in postopek evalvacije dogodka s strani udeležencev in predavateljev.

Med vsemi zgoraj naštetimi bi želeli izpostaviti dve področji. Prvo področje je način uporabniškega ravnanja. Izbrana programska oprema je omogočala udeležbo do 100 udeležencev. Prvi odziv udeležencev nas je presenetil in pričakovali smo, da bo treba predčasno zaključiti zbiranje prijav. Pri analizi prijavljenih udeležencev smo ugotovili, da so bili v večini primerov pri prijavi selektivni, kar se nato ni izrazilo pri dejanski udeležbi. Na primer pri prijavi je udeleženec izbral udeležbo na treh predavanjih, njegov sodelavec pa na primer pet, eno ali vsa. Pri analizi udeležencev smo ugotovili, da je tudi udeleženec s tremi izbranimi predavanji nato sodeloval na vseh predavanjih. Predvidevamo, da je povezavo do predavanja prejel od kolega. V štirih primerih so nam iz delovnih organizacij sporočili, da so prijavili enega udeleženca, v zavodu pa organizirali ogled predavanj za več zaposlenih v ustreznih in varnih prostorih. Ob tem smo spoznali, da je uporabniško ravnanje v digitalnem okolju popolnoma drugačno kot v fizičnem prostoru ter da se domet dogodkov v digitalnem okolju širi po metodi snežne kepe. So pa bili primeri, ko so se posamezniki prijavili na predavanja in se jih iz različnih razlogov, praviloma le njim znanih, niso udeležili. Drugo področje je uporabniška percepcija pričakovanega v povezavi s področjem avtorske in sorodnih pravic. Predavanja so potekala v živo po spletu. Prijavljene smo predhodno obvestili, da bomo predavanja snemali. Za to so predavatelji podali soglasje, saj smo jim zagotovili, da posnetkov ne bomo objavili brez avtorizacije. Tudi ta podatek so udeleženci prejeli ob posredovani povezavi, ki jim je omogočala dostop. Kljub temu so pričakovali in prosili za posnetke takoj po predavanju ali celo med njim (ker so zamudili začetek), ker predavanja v živo iz različnih razlogov niso mogli spremljati. Obe predstavljeni področji sta del mozaika drugačnega ravnanja v drugačnem okolju, kot smo ga bili do sedaj vajeni. Drugačno okolje s seboj prinaša ne le drugačne izzive v tehnološkem smislu, temveč predvsem izzive v drugačnem ravnanju posameznikov in institucij ter s tem odpira tudi vrsto etičnih in strokovnih vprašanj.

Da smo naredili pomemben preboj pri podajanju strokovnih vsebin v digitalnem okolju, nam je potrdilo tudi mnenje dveh udeleženk. Mnenji smo prejeli takoj po izvedbi dogodka, še preden smo udeležencem (in ne vsem prijavljenim) posredovali vprašalnik za evalvacijo dogodka in potrdilo o udeležbi na izbranih predavanjih. »Vsakodnevna udeležba na predavanjih ABC bralne pismenosti je bila z mojega vidika, torej z vidika udeleženke, sijajna izkušnja, ki mi je omogočala, da sem lahko zbrano, brez motečih dejavnikov, sledila vsakemu predavanju posebej. Zaradi vašega striktnega upoštevanja urnika pri izvedbi predavanj nisem porabila dodatnega časa, tudi pot mi je bila prihranjena in navsezadnje bi se predavanj lahko udeležila tudi z bolezenskimi znaki (kar je danes misija nemogoče že ob najmanjših znakih prehlada). Vsi vaši napotki so mi bili zadostni in jasni.«

»V knjižnici smo prejeli vaša navodila za udeležbo na spletnih predavanjih. Pohvala za opravljeno delo. Tudi mi bomo organizirali spletna izobraževanja in bi želeli za osnovo uporabiti vaša navodila, če se strinjate.« Veseli smo bili prošnje o nadaljnji uporabi pripravljenih smernic za sodelovanje na spletnem dogodku. S tem smo dobili zunanjo potrditev, da smo pripravili uporabne smernice, kar se je potem potrdilo tudi v anketi. Prispevali smo k izmenjavi strokovnih izkušenj, ki jo je obdobje epidemije izredno spodbudilo. Tudi tokrat smo z anketo ugotavljali vpliv dogodka na krepitev strokovnih kompetenc udeležencev na področju bralne kulture. Iz rezultatov ankete smo lahko razbrali potrebo po rednem izobraževanju na tem področju in opazen vpliv, ki ga ima ta dogodek. Zanimivo je bilo pogledati, kako so udeleženci sprejemali izobraževanje po aplikaciji Zoom, saj se vsi organizatorji takšnih dogodkov zavedamo pomena občutkov pri učenju. Na odprto vprašanje o občutkih, ki so jih imeli pri udeležbi na tem strokovnem dogodku po aplikaciji Zoom, smo dobili nabor zanimivih odgovorov. Od tega, da je bilo »zelo sproščeno, zelo udobno, predavanja so bila porazdeljena na več dni, kar mi je omogočilo bolj zbrano sledenje vsebini«, do tega »težje mi je bilo vzdrževati koncentracijo cel čas predavanja, kot če bi bilo predavanje v živo« in »v redu, ampak vseeno je manj interakcije«. Ob tem smo spoznali, da je tudi pri pripravi dogodkov v digitalnem okolju treba razmišljati o občutkih tako udeležencev kot predavateljev. Saj je prav dobro počutje eden pomembnejših elementov uspešnega učenja.

Radovednost in navdušenje v letu 2021
Ankete ali evalvacijski vprašalniki, kakor nam je ljubše, imajo skoraj vedno na koncu magično vprašanje: »Bi nam želeli še kaj sporočiti?« Tudi mi smo ga zastavili in dobili vrsto zanimivih in uporabnih mnenj. Ti komentarji in tisti iz razprave, ki smo jo izpeljali s funkcijo klepeta med predavanji, so izoblikovali rdečo nit ABC bralne pismenosti v letu 2021. V prvem tednu oktobra se bomo družili po aplikaciji Zoom v popoldanskih terminih in iskali odgovor na vprašanje, ali sta radovednost in navdušenje ključna za spodbujane bralne pismenosti.

Viri in literatura

Javnomnenjska telefonska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic: poročilo. (2011). Združenje splošnih knjižnic. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2019/07/Interstat-ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-29092011.pdf

Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic. (2020). Združenje splošnih knjižnic. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2020/06/ZSK_javnomnenjska_raziskava_Ninamedija_2020.pdf