Preoblikovanje knjižnice v luči pandemije: možnosti in priložnosti
Uvodna pojasnila
21. septembra 2021 je EBLIDA (European Bureau of Library, Information and Documentation Associations) v sodelovanju z OCLC (Online Computer Library Center) pripravila uro in pol trajajoč spletni seminar, ki ga je vodil Ton van Vilmmeren, predsednik EBLIDE.
V zadnjih 18 mesecih so posledice pandemije in sprememb, ki jih je prinesla, občutile tudi knjižnice. Na podlagi ugotovitev in zaključkov, pridobljenih v okviru raziskovalnega projekta OCLC, izvedenega med pandemijo in poročila, ki ga je EBLIDA objavila maja 2020 in posodobila avgusta 2021, smo tudi prek anketnih vprašanj, na katera smo odgovarjali vsi udeleženci, razmislili, kako bi nam nove in razvijajoče se prakse ter možnosti sodelovanja in priložnosti koristile pri našem delu v prihodnosti.
Vsebina
V prvem sklopu so nam Lynn Silipigni Connaway, Brittany Brannon in Titia van der Werf predstavile izsledke raziskave OCLC. Opravljena je bila v 17 visokošolskih in splošnih knjižnicah na področju Amerike, 8 v Evropi, 1 knjižnici na Arabskem polotoku in 3 na področju Azije. Ogledali so si nove in razvijajoče se prakse ter politike, možnosti sodelovanja in kako lahko te priložnosti koristijo skupnostim v prihodnosti.
Raziskavo so razdelili na tri področja:
1. Izkušnje pri delu v knjižnici
Veliko knjižnic je v obdobju pandemije izkoristilo čas za dodatno izobraževanje, predvsem na področju delovanja v času pandemije in uvajanja novih tehnologij. Dobro počutje osebja, varnost in ekonomska stabilnost naj bi bili prednostni pri načrtovanju dela. Srečali so se tudi z reorganizacijo dela in delovnega okolja, kot je sprememba delovnega časa, premikanje pultov in nameščanje zaščitnih stekel, premikanje polic in miz za zagotavljanje varnosti in razdalje med uporabniki.
2. Izkušnje z zbirko
Izpostavili so potencial digitalnih virov in kako jih približati uporabniku, saj mnogi nimajo dovolj tehnične opreme in znanja, predvsem v ruralnem okolju. Knjižnice so poiskale tudi nove načine dostopa uporabnikov do tiskanega gradiva.
3. Povezovanje z uporabniki in skupnostjo
Knjižnica naj bo kraj povezovanja in druženja. Za ta namen naj se načrtuje tudi prostorno in uporabno okolje. Knjižnica mora biti prisotna v skupnosti, vendar ne samo na področju šolstva in kulture. Svoje delovanje lahko razširi na tržnico, v središče za brezdomce, na športne dogodke ipd. Veliko uporabnikov lahko doseže s pomočjo sodobnih tehnologij in interneta. Veliko vlogo ima angažiranje zagovornikov knjižnice ter sodelovanje in povezovanje z ostalimi organizacijami v skupnosti.
Ob zaključku posameznega poglavja smo na vprašanja odgovarjali udeleženci in izkazalo se je, da se v velikem delu ujemajo z izsledki raziskave, ki je dostopna tudi na spletni strani OCLC.
In kako voditelji in zaposleni vidimo knjižnico v prihodnosti?
Predvsem kot prostor širjenja in pridobivanja znanja ter prostor druženja in povezovanja. Smer reorganizacije poteka na več področjih: na izobraževanju zaposlenih, v fleksibilnem delovnem času, na prilagoditvi fizičnega prostora, ki bo služil druženju kot središče skupnosti, večji digitalizaciji vsebin in v novih možnostih upravljanja s tiskano zbirko.
V drugem sklopu je Giuseppe Vitello predstavil raziskavo EBLIDE z naslovom Agenda evropskih knjižnic za obdobje po COVIDU-19. EBLIDA je opravila prvo raziskavo maja 2020 in jo ponovila avgusta 2021. Rezultati potrjujejo izsledke OCLC raziskave, dodali pa bi sledeče:
V pandemičnem času so se knjižnice prilagodile socialni razdalji dveh metrov in uporabile nove načine pri izposoji tiskanega gradiva. Ob začetku pandemije so se nekatere knjižnice organizirale pri izdelavi mask. Čeprav v trenutni situaciji to ni več potrebno, se je izkazala moč skupnosti pri reševanju krize in vloga knjižnic v njej. S pomočjo digitalne tehnologije smo prilagodili ponudbo uporabnikom. Bralni krožki, predavanja, razstave, pravljične urice ipd, so se preselili na splet. V posameznih deželah je prišlo do sprememb v upravljanju in financiranju knjižnic. Pričakuje se spremembe dostopnosti na področju digitaliziranega gradiva. Trenutno še potekajo pogajanja z založniki. Poseben poudarek daje EBLIDA pomenu knjižnic pri trajnostnem razvoju in Agendi 2030. Odziv knjižnjic je, kljub epidemiji ali pa ravno zaradi nje, velik.
Zaključek
Pandemija je prinesla knjižnicam nove priložnosti pri ponudbi gradiva in izvajanju dejavnosti. Nekatere bodo v postcovidnem času opuščene, prakse, ki so obogatile ponudbo in dosegle širšo množico uporabnikov, pa bi kazalo obdržati.
Na spletu je dostopen posnetek seminarja, ogledate si ga lahko na povezavi.
Avtorica: Saša Ambrožič (Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka)
Naslovna fotografija: xresch (Pixabay)