Prenovljeni standardi za visokošolske knjižnice ameriškega Združenja visokošolskih in raziskovalnih knjižnic

Izvleček

Prispevek predstavlja prenovljene ameriške standarde za visokošolske knjižnice (Standards for Libraries in Higher Education) iz leta 2026, ki jih je objavilo ameriško Združenje visokošolskih in raziskovalnih knjižnic. Novi standardi pomembno nadgrajujejo dosedanje razumevanje vloge visokošolskih knjižnic, saj knjižnično osebje vse izraziteje umeščajo med strateške partnerje v izobraževalnem in raziskovalnem procesu. Poseben poudarek namenjajo informacijski pismenosti, odprti znanosti, raziskovalni podpori, upravljanju raziskovalnih podatkov ter dokazovanju vpliva knjižnic na uspešnost študentov in institucionalno kakovost. Prispevek izpostavlja tudi terminološki premik od pojma »knjižničar« k širšemu razumevanju »knjižničnega osebja«, kar odraža sodobno interdisciplinarno naravo visokošolskih knjižnic. V drugem delu prispevek primerjalno obravnava ameriške standarde in slovenske Strokovne standarde in priporočila za visokošolske knjižnice. Analiza pokaže, da so slovenski standardi izrazito operativni, normativni in močno povezani s sistemom zagotavljanja kakovosti, medtem ko ameriški dokument bolj poudarja strateško, pedagoško in razvojno vlogo knjižničnega osebja. Prispevek opozarja, da bodo prihodnji razvojni trendi visokošolskega knjižničarstva vse bolj usmerjeni v dokazovanje vpliva knjižnic na učenje, raziskovanje in institucionalni razvoj.

Ključne besede: visokošolske knjižnice, standardi, ZDA, Slovenija

Uvod

Pred nekaj dnevi je ameriško Združenje visokošolskih in raziskovalnih knjižnic (ACRL) objavilo prenovljeno različico dokumenta Standards for Libraries in Higher Education (SLHE), enega najpomembnejših strokovnih okvirjev za razvoj, načrtovanje in vrednotenje visokošolskih knjižnic v Združenih državah Amerike.

ACRL deluje v okviru American Library Association in predstavlja največje strokovno združenje za akademske knjižnice v ZDA. Organizacija združuje knjižničarje, informacijske strokovnjake in raziskovalce ter pomembno vpliva na razvoj strokovnih smernic na področjih: informacijske pismenosti, odprte znanosti, znanstvenega komuniciranja, raziskovalne podpore, vrednotenja vpliva knjižnic, ter razvoja knjižničnih storitev v visokem šolstvu. Dokumenti ACRL pogosto presegajo nacionalni okvir ZDA in imajo vpliv tudi v mednarodnem prostoru. Številne knjižnice po svetu jih uporabljajo kot referenčne dokumente pri razvoju strategij, pripravi standardov in oblikovanju modelov vrednotenja knjižnične dejavnosti.

Dokument stnadardov, ki je bil prvič sprejet leta 2004 ter posodobljen tudi v letih 2011 in 2018, pomembno vpliva na razvoj visokošolskega knjižničarstva, saj služi kot podlaga za institucionalno načrtovanje, presojo kakovosti, akreditacijske postopke ter dokazovanje vpliva knjižnic na učenje, raziskovanje in delovanje visokošolskih institucij. Takšen poudarek je skladen tudi z aktualnimi usmeritvami ACRL, ki v poročilu The state of U.S. academic libraries (Goek, 2024) izpostavlja prav potrebo po sistematičnem merjenju vpliva akademskih knjižnic na učenje, raziskovanje in institucionalno uspešnost.

Tokratna revizija standardov prinaša predvsem izrazitejši poudarek na vlogi knjižničnega osebja kot aktivnega soustvarjalca akademskega procesa. Prenovljeni standardi ne obravnavajo več knjižnice zgolj kot podpornega sistema za dostop do informacijskih virov, temveč jo umeščajo med ključne strateške partnerje pri doseganju izobraževalnih in raziskovalnih ciljev visokošolskih ustanov.

Kaj je novega v standardih? Knjižnično osebje kot strateški partner akademskega okolja

Če so prejšnje različice SLHE poudarjale predvsem pomen knjižnic pri zagotavljanju dostopa do virov, podpore študiju in institucionalni učinkovitosti, revidirana verzija izrazito izpostavlja strokovno znanje knjižničnega osebja kot ključen dejavnik akademske kakovosti.

Posebno pozornost pritegne odločitev piscev dokumenta, da namesto izraza academic librarian oziroma visokošolski knjižničar uporabljajo širši izraz library personnel knjižnično osebje. Ta sprememba ni zgolj terminološka, temveč odraža sodobno razumevanje akademske knjižnice kot kompleksnega strokovnega okolja, v katerem sodelujejo različni profili zaposlenih: knjižničarji, informacijski specialisti, strokovnjaki za odprto znanost, podatkovni skrbniki in strokovnjaki za digitalne storitve, bibliometrijo, raziskovalne podatke, digitalno humanistiko ter podporo raziskovalni integriteti.

Standardi posebej poudarjajo, da strokovno znanje knjižničnega osebja ni zgolj podporna funkcija, temveč pomemben element izobraževalnega in raziskovalnega procesa. Knjižnično osebje je predstavljeno kot: izobraževalci, partnerji pri poučevanju, sodelavci pri razvoju študijskih programov, svetovalci raziskovalcem in pomembni partnerji institucionalnega razvoja.
Takšen pristop pomeni pomemben premik v razumevanju vloge visokošolske knjižnice. Knjižnica ni več le prostor ali zbirka virov, ampak strokovno in kreativno okolje, ki aktivno prispeva k ustvarjanju znanja. Ta premik potrjujejo tudi aktualni pregledi trendov v akademskem knjižničarstvu, ki izpostavljajo vse večjo vlogo knjižnic pri podpori odprti znanosti, umetni inteligenci, raziskovalnim podatkom in uspešnosti študentov (Quigley idr., 2024).

Informacijska pismenost in podpora učenju

Eden najpomembnejših poudarkov prenovljenega SLHE 2026 je področje informacijske pismenosti. Standardi izhajajo iz predpostavke, da so sposobnosti kritičnega vrednotenja informacij, etične uporabe virov in razumevanja informacijskega okolja ključne kompetence sodobnega visokošolskega izobraževanja.

Knjižnično osebje je zato opredeljeno kot pomemben partner pri: načrtovanju kurikulov, oblikovanju učnih izidov, razvoju raziskovalnih kompetenc in podpori študentom pri razvoju informacijskih spretnosti. SLHE poudarja, da morajo biti dejavnosti informacijske pismenosti tesneje vključene v študijske programe in ne ostati omejene zgolj na posamezna knjižnična izobraževanja ali delavnice.
Pomembna novost je tudi izrazitejši poudarek na dokazovanju vpliva knjižničnih izobraževalnih aktivnosti na uspešnost študentov. Številne raziskave namreč že kažejo povezavo med vključevanjem knjižničnih izobraževanj v študijski proces ter uspešnostjo študentov (Gaha, Hinnefeld & Pellegrino, 2018). Knjižnice naj bi sistematično spremljale, kako njihove dejavnosti prispevajo k: doseganju učnih izidov, uspešnosti pri študiju, raziskovalnim kompetencam in akademski integriteti.

Znanstveno komuniciranje, odprta znanost in raziskovalna podpora

Prenovljeni standardi veliko pozornosti namenjajo tudi vlogi knjižnic pri odprti znanosti in znanstvenem komuniciranju. Akademske knjižnice so prepoznane kot pomembni akterji pri: upravljanju raziskovalnih podatkov, razvoju institucionalnih repozitorijev, podpori odprtemu dostopu, svetovanju o avtorskih pravicah, bibliometričnih analizah in podpori raziskovalni integriteti.
To področje odraža širše spremembe v raziskovalnem okolju, kjer knjižnice vse bolj prevzemajo vlogo strokovnih centrov za podporo raziskovalnemu procesu.

Povezava s presojo kakovosti in akreditacijami

Poseben poudarek dokument namenja institucionalni kakovosti. SLHE 2026 jasno izpostavlja, da mora biti prispevek knjižnice prepoznaven tudi v akreditacijskih postopkih in institucionalnem vrednotenju kakovosti. Knjižnice naj bi zato aktivno sodelovale pri: strateškem načrtovanju institucije, pripravi akreditacijskih poročil, zbiranju dokazov o doseganju učnih izidov, ter institucionalnih analizah uspešnosti. Takšen pristop dodatno krepi položaj knjižnice kot pomembnega partnerja vodstvom ali širšemu managementu visokošolskih institucij.

Primerjava s slovenskimi standardi

Primerjava ameriškega SLHE 2026 s slovenskimi Strokovnimi standardi in priporočili za visokošolske knjižnice (za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030, 2021) pokaže, da sicer oba dokumenta sledita razvojnim trendom sodobnega akademskega knjižničarstva, vendar z nekoliko drugačnimi poudarki.

Slovenski standardi predstavljajo zelo celovit in operativno zasnovan dokument. Posebej podrobno opredeljujejo: organizacijo knjižnične dejavnosti, kadrovske pogoje, prostorske standarde, financiranje, tehnološko infrastrukturo, ter kazalnike uspešnosti in vpliva. V primerjavi z ameriškim dokumentom so slovenski standardi precej bolj normativni in konkretni. Vključujejo številna priporočila glede: deleža financiranja, velikosti in opremljenosti prostorov, kadrovskih normativov, metod vrednotenja knjižnične dejavnosti ind.

Posebej pomemben del slovenskih standardov predstavljajo priloge s kazalniki uspešnosti ter povezava z mednarodnimi standardi za merjenje vpliva knjižnic, kot je ISO 16439. Slovenski dokument je tudi tesno povezan z nacionalnim sistemom zagotavljanja kakovosti in akreditacijskimi zahtevami.

Na področju odprte znanosti, raziskovalnih podatkov in znanstvenega komuniciranja slovenski standardi sledijo sodobnim trendom in vključujejo številne vsebine, ki so primerljive z ameriškim SLHE 2026. Dokument med drugim omenja: institucionalne repozitorije, podporo odprtemu dostopu, bibliometrične storitve, raziskovalne podatke, avtorske pravice ter celo že uporabo umetne inteligence v knjižnicah.

Kljub temu pa primerjava pokaže, da ameriški standardi precej izraziteje poudarjajo strateško in pedagoško vlogo knjižničnega osebja. Medtem ko slovenski dokument knjižnico pogosto še vedno obravnava predvsem kot organizacijsko in infrastrukturno enoto, SLHE 2026 knjižnično osebje neposredno umešča med ključne partnerje pri učenju, raziskovanju in institucionalnem razvoju.
Prihodnje revizije ali izdaje slovenskih standardov morajo zato še močneje poudariti: knjižnično osebje kot pedagoške partnerje, vlogo knjižnic pri doseganju učnih izidov, vpliv knjižnic na uspešnost študentov ter prispevek knjižnic k raziskovalni odličnosti institucije.

Sklep

Prenovljeni standardi SLHE 2026 predstavljajo pomemben razvojni korak k razumevanju akademskih knjižnic in njihove vloge v sodobnem visokošolskem prostoru. Dokument poudarja predvsem strokovno znanje knjižničnega osebja ter njegovo aktivno vlogo pri učenju, raziskovanju, odprti znanosti in institucionalni kakovosti.

Slovenski standardi za visokošolske knjižnice ostajajo zelo kakovosten in vsebinsko bogat dokument, posebej močan na področjih organizacije, merjenja vpliva, upravljanja in povezovanja z nacionalnim sistemom kakovosti. Primerjava obeh dokumentov pa kaže, da se sodobno akademsko knjižničarstvo vse bolj usmerja tudi v prepoznavanje knjižničnega osebja kot enakovrednih partnerjev v izobraževalnem in raziskovalnem procesu.

Prav v tem poudarku, na knjižničarju kot strokovnem partnerju in soustvarjalcu akademskega okolja, je mogoče prepoznati eno ključnih usmeritev prihodnjega razvoja visokošolskih knjižnic.

Viri in literatura

Free, D. (12. 5. 2026). Revised standards for libraries in higher education. ACRL insider. https://acrl.ala.org/acrlinsider/revised-standards-for-libraries-in-higher-education-2/

Gaha, U., Hinnefeld, S. in Pellegrino, C. (2018). The academic library’s contribution to student success. College & research libraries, 79(6). https://crl.acrl.org/index.php/crl/article/view/16824/18994

Goek, S. S. (2024). The state of U.S. academic libraries: findings from the ACRL 2023 annual survey. ACRL. https://www.ala.org/sites/default/files/2024-10/2023%20State%20of%20Academic%20Libraries%20Report.pdf

Quigley, B. D. idr. (2024). 2024 Top trends in academic libraries. College & research libraries news, 85(6). https://crln.acrl.org/index.php/crlnews/article/view/26379/34322

Standards for Libraries in Higher Education (SLHE). Association of College and Research Libraries. https://www.ala.org/acrl/standards/standardslibraries

Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice: (za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030). (2021). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.