Predstavitev učbenika Organizacija knjižničnih zbirk
Štiri leta po prvi izdaji je pred nami druga izdaja učbenika Organizacija knjižničnih zbirk. V razmeroma kratkem času je prišlo do pomembnih sprememb v poglavjih iz prve izdaje. Dodajamo pa štiri nova poglavja s štirimi novimi soavtoricami.
Slavica Rampih je pomembna slovenska strokovnjakinja in praktičarka na področju nabave knjižničnega gradiva. Pridružila se nam je v prvem poglavju s temo nabave in s tem pomembno prispevala k celoviti predstavitvi življenjskega kroga knjižničnega gradiva od založbe do bralca. Mag. Slavica Rampih je avtorica prve slovenske znanstvene knjige o nabavi z naslovom Nabavna politika v splošnih knjižnicah (2010) v izdaji ZBDS.
Biserka Fortuna je urednica Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC), predstavlja geslovnik, s katerim se je leta 2021 v sistemu COBISS.SI začelo kontrolirano predmetno označevanje. Po študiju primerjalne književnosti in literarne teorije se je zaposlila v IZUM-u, si nabirala izkušnje v knjižnici, vodila tečaje katalogizacije in sodelovala pri projektih, povezanih z bibliografsko kontrolo. Z razvojem geslovnika SGC se ukvarja od leta 2007.
Osnove modela IFLA LRM nam predstavlja doc. dr. Mihela Pauman Budanović. Raziskovanju tega modela in njegovega vpliva na katalogizacijsko teorijo in prakso se je posvetila že s svojim magistrskim delom in s svojo doktorsko disertacijo. V obdobju od 2013 do 2019 je bila na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo zaposlena kot mlada raziskovalka, nato kot raziskovalka na projektih. Od leta 2023 je predavateljica.
Doc. dr. Jasna Malešič po nekaj desetletjih prvič sistematično predstavlja področje varstva in ohranjanja knjižničnega gradiva. Je raziskovalka na področju dediščinske znanosti. Po izobrazbi je kemičarka, sicer konservatorka-restavratorka za knjižnično gradivo. V NUK je zaposlena od leta 2001. Večino časa je bila zadolžena za zaščito in ohranjanje zbirke NUK in je obenem 13 let vodila Center za varovanje in ohranjanje NUK.
Soavtorice prve izdaje smo v svoja poglavja vključile novosti do avgusta 2023. Nekatera področja so doživela več, druga manj sprememb, zato je tudi obseg popravkov in dopolnitev po poglavjih različen.
Doc. dr. Marija Petek na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo predava od leta 2001. Prej se je s katalogizacijo ukvarjala praktično v CTK. Pedagoško in raziskovalno se je do upokojitve leta 2023 ukvarjala predvsem s katalogizacijo.
Tereza Poličnik-Čermelj, bibliotekarska specialistka, je od leta 1982 zaposlena v NUK. Ukvarja se z inventarizacijo, katalogizacijo, inventuro in opremo knjižničnega gradiva. Sodeluje pri razvoju sistema COBISS in koordinira odpis gradiva slovenskih knjižnic. Na teh področjih tudi raziskuje. Napisala je tudi že več priročnikov oziroma navodil.
Doc. dr. Katarina Švab je bila od leta 2016 do 2019 asistentka, od leta 2019 pa je predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. V obdobju od 2016 do 2020 je vodila tudi oddelčno knjižnico in pridobila veliko praktičnega znanja ter dovoljenja za delo v sistemu COBISS.SI. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja predvsem z izboljšavami pri uporabniški izkušnji v knjižnicah in v bibliografskih informacijskih sistemih.
Urejanje druge izdaje sem prevzela prof. dr. Alenka Šauperl. Od leta 1999 sem predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Pedagoško in raziskovalno sem se največ ukvarjala z vsebinsko obdelavo in organizacijo informacij.
Učbenik je prvenstveno namenjen predmetom Organizacija knjižničnih zbirk na dodiplomskem študijskem programu Bibliotekarstvo in informatika. Pri teh treh predmetih slušatelji in slušateljice spoznajo različno knjižnično gradivo in pripravljanje kataložnega zapisa zanje, seznanijo se s postopki urejanja knjižnične zbirke in s postopki posredovanja virov uporabnikom. Posamezna poglavja so uporabna tudi pri drugih predmetih, posebej pri Uvodu v bibliotekarstvo, Razvoju knjižničnih zbirk, Uvodu v organizacijo informacij, Katalogizaciji raznovrstnih virov in pri Sistemih za organizacijo znanja na programu Bibliotekarstvo in informatika ter pri predmetu Obdelava knjižničnega gradiva na študijskem programu za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK).
Da bi bilo naše pisanje čim bolj vključujoče, smo tudi v drugi izdaji odločile za spolno občutljivo rabo jezika in pri tem kar v največji meri sledile Smernicam za spolno občutljivo rabo jezika (Šauperl, M. in Jeram, J. (ur.), 2018). Kjer bi naštevanje različnih vlog ustvarjalcev knjižničnega gradiva v ženskem in moškem spolu pomenilo hudo slogovno preobremenitev, uporabljamo le en spol. Načeloma pa se vse, kar je napisano v enem spolu oziroma v ženskem in moškem spolu, nanaša na vse osebe, ne glede na spol.
Organizacije knjižničnih zbirk, še zlasti katalogizacije, se ni mogoče naučiti le iz učbenika. Prav tako pa se je ni mogoče naučiti brez priročnikov, pravilnikov, standardov in drugega gradiva. Z učbenikom smo novincem želele le olajšati prve korake. Čeprav zaposlovalci pričakujejo, da bodo novinci takoj ob zaključku študijskega programa obvladali to strokovno delo in kljub temu, da si tudi sveži diplomanti včasih domišljajo, da obvladajo vse znanje, to ne more biti čisto res. Potrebne so tudi izkušnje, ki dozorijo šele z dolgotrajnim predanim in odgovornim delom. To ni posebnost naše stroke, temveč velja za vse poklice, za vsako strokovno delo.
Zato avtorice bralcem in bralkam polagamo na srce svoje priporočilo, naj se iz učbenika temeljito seznanijo z osnovami, jih skrbno nadgradijo z nadaljnjim študijem in kakovostnim praktičnim delom ter v prid uporabnikov tudi skozi vso svojo kariero prispevajo k razvoju našega strokovnega področja tako v praksi kot z objavami v naših strokovnih in znanstvenih publikacijah.