Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe

Uvod

Za pripravo predloga je bila v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice (v nadaljevanju: NUK) oblikovana Delovna skupina za pripravo predloga sprememb pogojev za izvajanje knjižnične javne službe pri NUK (v nadaljevanju: delovna skupina), ki je pripravila osnutek predloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (v nadaljevanju tudi: predlog pravilnika) ter ga je v nadaljevanju uskladila z vodstvom NUK.

Namen predlaganih sprememb je odprava težav, do katerih prihaja pri izvajanju postopkov pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izvajanje knjižnične javne službe in nejasnosti pri razumevanju zahtevane vrednosti števila zaposlenih strokovnih knjižničarskih delavcev.

Postopek zbiranja predlogov sprememb in dopolnitev

Znotraj NUK je bila imenovana Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje knjižnične javne službe (KUIPIKJS), ki je zbirala predloge za spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. Poziv za posredovanje predlogov in komentarjev na Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (Uradni list RS, št. 28/23; v nadaljevanju Pravilnik) je bil aprila 2025 posredovan knjižnicam, za katere se Pravilnik uporablja (splošne, visokošolske in specialne). Nadalje je bila imenovana že zgoraj omenjena delovna skupina, ki je zbrane predloge in komentarje pregledala ter pripravila predlog pravilnika. Delovna skupina je bila sestavljena iz predstavnikov NUK, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in Združenja splošnih knjižnic.

K posameznim členom je bilo posredovanih več komentarjev in predlogov sprememb ter dopolnitev. V nadaljevanju izpostavljamo bistvene vsebinske poudarke komentarjev ter odzive komisije in delovne skupine.

Osnovni pregled Pravilnika

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe na podlagi 36. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15; v nadaljevanju: ZKnj-1) določa pogoje za izvajanje knjižnične javne službe za posamezne vrste knjižnic, tj. za splošne, visokošolske in specialne knjižnice ter za nacionalno knjižnico. Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje knjižnične javne službe se uporabljajo kazalci v skladu z metodologijo, določeno v Pravilniku (tretji odstavek 2. člena). Priloge Pravilnika navajajo kazalce, na podlagi katerih poteka ugotavljanje izpolnjevanja pogojev. Izpolnjevanje pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ugotavlja nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila z odločbo, razen za splošne knjižnice, za katere izpolnjevanje pogojev ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo (tretji odstavek 36. člena ZKnj-1). Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, se vpiše v razvid knjižnic. Prvi odstavek 37. člena ZKnj-1 določa, da nacionalna knjižnica praviloma vsaka tri leta ministru, pristojnemu za kulturo, predlaga dopolnitve oziroma spremembe pogojev za izvajanje knjižnične javne službe.

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe obsega 69 členov. Predlogi in komentarji so bili podani pri posameznih členih, predvsem pri tistih, ki urejajo pogoje delovanja knjižnic, prostorske in kadrovske pogoje ter dostopnost knjižničnega gradiva.

Vsebinsko–tematski pregled predlogov

1. Terminologija in jasnost določb

Nekaj predlogov se nanaša na neenotno rabo izrazov »dostopnost« in »dostop do« ter na potrebo po jasnejši opredelitvi obsega posameznih obveznosti knjižnic.

Primer zapisa: Pri 43. členu je bil izpostavljen pomislek glede rabe termina »dostopnost«, pri čemer je komisija predlagala poenotenje terminologije v celotnem pravilniku. Delovna skupina je presodila, da obstoječa dikcija že omogoča ustrezno razlago.

2. Dostopnost knjižničnih storitev in obratovalni čas

Več komentarjev se nanaša na spremembo uvedbe minimalne tedenske odprtosti visokošolskih knjižnic (20 ur). Predlagana je bila dopolnitev 43. in 49. člena z določbo o najmanj 20-urni tedenski odprtosti. Predlog glede odprtosti je bil naslovljen tudi za 51. člen, ki ureja način organiziranosti specialnih knjižnic.

Delovna skupina je opozorila, da obratovalni čas ureja posebna uredba (Uredba o osnovnih storitvah knjižnic), zato spremembe pravilnika ni podprla. Za specialne knjižnice obratovalni čas ni določen v uredbi, vendar to niti ni pogoj, ki bi se preverjal in ni predmet urejanja tega pravilniki.

3. Prostorski in drugi pogoji

Predlogi sprememb so se nanašali na realnost prostorskih pogojev in število uporabniških mest. Izpostavljeni so bili pomisleki glede previsokih normativov glede uporabniških mest.

12. člen (knjižnični prostor splošnih knjižnic)
Predlagano je bilo preoblikovanje besedila drugega odstavka z natančnejšo opredelitvijo v primerih, če je organizacijska enota splošne knjižnice sestavni del skupnega večnamenskega objekta ter dodatno ureditev obravnave organizacijskih enot na sorodnih naslovih. Delovna skupina je pojasnila, da so organizacijske enote vpisane v razvid knjižnic in se presoja iz obstoječega stanja, zato spremembe člena niso smiselne.

13. člen (knjižnična oprema splošnih knjižnic)
Komentar se je nanašal na primernost normativov glede števila uporabniških mest v splošnih knjižnicah, zlasti v večjih in prostorsko omejenih knjižnicah. Komisija je poudarila, da se določbe opirajo na veljavne strokovne standarde, ki predvidevajo tudi višje priporočene vrednosti. Delovna skupina je sledila mnenju komisije.

15. člen (knjižnični prostor splošnih knjižnic)
Na ta člen je bilo več komentarjev, ki so se nanašali na razlago minimalnih prostorskih zahtev ter na domnevno neskladje med določbo člena in kazalniki v Prilogi 3, zlasti glede uporabe absolutnega minimalnega pogoja 500 m² neto uporabne površine organizacijske enote osrednja knjižnica. Komisija je opozorila na rezultate ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in na strokovne standarde, ki priporočajo še večje površine. Delovna skupina je presodila, da minimalna velikost osrednje knjižnice ne sme biti odvisna od števila krajevnih knjižnic in da je določba ustrezna.

49. člen (knjižnični prostor visokošolskih knjižnic)
Predlogi so se nanašali predvsem na ustreznost normativov glede števila uporabniških mest ter na njihovo uskladitev s prilogami in strokovnimi standardi za visokošolske knjižnice. Komisija je opozorila na priporočila in strokovne standarde ter na razlike v strukturi študentske populacije. Delovna skupina je predloge upoštevala in spremenila določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka, s čimer je prilagodila razmerja med številom uporabniških mest in številom študentov glede na to ali visokošolska knjižnica opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice.

52.–54. člen (knjižnično gradivo specialnih knjižnic)
Predlogi so se nanašali predvsem na ustreznost količinskih pogojev glede obsega knjižnične zbirke v primeru specialnih knjižnic, ki večino virov zagotavljajo v elektronski obliki. Komisija je predlagala razmislek o prilagoditvi ali preoblikovanju pogoja glede števila zahtevanih enot knjižničnega gradiva. Delovna skupina se je strinjala s preoblikovanjem pogoja v prilogah.

4. Kadrovski pogoji

Predlogi in komentarji so se nanašali zlasti na določila o zahtevani izobrazbi strokovnih knjižničnih delavcev in številu zaposlenih.

10. člen (število knjižničnih delavcev v splošnih knjižnicah)
V predlogih je bila izpostavljena predvsem struktura zaposlenih, zlasti delež bibliotekarjev in način upoštevanja strokovnega ter podpornega osebja pri izračunu minimalnega števila zaposlenih. Izpostavljeni so bili pomisleki glede vključevanja zunanjih izvajalcev ter nejasnosti glede uporabe deležev pri knjižnicah z večjim številom prebivalcev. Komisija je predlagala jasnejšo opredelitev pogojev za strokovne knjižničarske delavce in določitev minimalnega števila zaposlenih. Delovna skupina je predloge delno upoštevala in predlagala spremembo člena tako, da ta določa minimalno število knjižničnih delavcev ter zahtevan delež strokovnih knjižničarskih delavcev z najmanj višješolsko izobrazbo.

11. člen (usposobljenost strokovnih knjižničarskih delavcev v splošnih knjižnicah)
Komentar se je nanašal na pomisleke glede poseganja v avtonomijo knjižnic in kadrovske posledice zahtevanih izobrazbenih pogojev. Komisija je pojasnila, da člen ne opredeljuje nalog, temveč raven usposobljenosti strokovnih knjižničarskih delavcev, pri čemer ne določa dodatnih pogojev za splošne knjižnice. Delovna skupina je presodila, da je določba ustrezna, zato predloga spremembe člena ni podala.

5. Visokošolske knjižnice (IV. poglavje Pravilnika)

42. člen (način organiziranosti)
Komentarji so se nanašali predvsem na možnost povezovanja visokošolskih knjižnic v knjižnični sistem univerze ter na dodatno opredelitev vloge vodje knjižnice. Komisija je podprla dopolnitev določbe o povezovanju knjižnic, medtem ko dodatne zahteve glede usposobljenosti in nazivov vodje ni štela za potrebne, saj so ti pogoji urejeni drugje. Delovna skupina je predlog delno upoštevala in dopolnila prvi odstavek člena z možnostjo povezovanja knjižnic v knjižnični sistem, ostale določbe pa so ostale nespremenjene.

43. člen (zagotavljanje storitev)
Komentarji so se nanašali na natančnejšo opredelitev dostopnosti študijske literature, zlasti glede uporabe elektronskih virov in odprte znanosti, ter na razširitev nalog knjižnic na vnos metapodatkov in določitev minimalnega obratovalnega časa. Komisija je ocenila, da obstoječa dikcija že omogoča uporabo fizičnih in digitalnih virov ter predlagala razmislek o dodatnih storitvah, vendar brez spremembe člena. Delovna skupina je sledila razlagi komisije in dodatno še presodila, da vprašanje obratovalnega časa ureja drug predpis.

47. člen (število strokovnih knjižničarskih delavcev)
Zbrani predlogi so se nanašali predvsem na minimalno kadrovsko zasedbo visokošolskih knjižnic, zlasti na predloge za obvezno določitev vodje knjižnice ter na zahtevo po strokovnem knjižničarskem delavcu z znanstvenim naslovom pri podpori doktorskemu študiju. Izpostavljeni so bili pomisleki glede izvedljivosti kadrovskih pogojev v manjših knjižnicah ter predlogi za relativno določanje števila zaposlenih glede na število študentov. Komisija in delovna skupina sta predlagali črtanje četrtega odstavka in se strinjali s spremembo drugega odstavka 47. člena.

48. člen (usposobljenost strokovnih knjižničarskih delavcev)
Komentar se je nanašal na neustrezno dikcijo v četrtem odstavku glede pogojev za vodjo visokošolske knjižnice. Komisija je predlagala redakcijski popravek besedila.

Zaključek

Prejeti predlogi in komentarji na pravilnik so se večinoma nanašali na dostopnost storitev, prostorske pogoje in kadrovske zahteve. Delovna skupina je za večino pripomb presodila, da so pojasnjevalne ali normativno neustrezne, pri posameznih členih pa je upoštevala predloge komisije in besedilo dopolnila.

Glede zgoraj navedenega moramo poudariti, da je pri pripravi sprememb in dopolnitev pravilnika potrebno upoštevati nomotehnične smernice, omejitev predlaganih sprememb in dopolnitev za posamezni pravilnik ter prioritete, ki so nujno potrebne za ustrezno izvajanje postopkov ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje knjižnične javne službe.

Postopek obravnave predloga pravilnika

Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe je NUK predstavil pred Nacionalnim svetom za knjižnično dejavnost, ki je skupaj svojimi komentarji in predlogi podal soglasje za nadaljnjo obravnavo predloga pravilnika. Skladno s temi komentarji je bil predlog sprememb pravilnika popravljen in posredovan Ministrstvu za kulturo v nadaljnjo obravnavo.

Na portalu e-Demokracija je bil dne 24. 12. 2025 objavljen in dan v javno obravnavo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. Rok za oddajo pripomb oziroma predlogov je 24. januar 2026.