Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah = Artificial Intelligence Solutions in Libraries

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je 20. oktobra 2023, v sodelovanju z Iflino Sekcijo za informacijsko tehnologijo in njeno Posebno interesno skupino za umetno inteligenco ter s podporo Europeane, organizirala spletni seminar Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah. Spletnega seminarja se je udeležilo 315 udeležencev iz celega sveta. Celotni posnetek seminarja je dostopen na povezavi.

Udeležence sta pozdravila doc. dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK in članica Sveta združenja Europeana Network Association (Europeana Network Association Members Councillor) ter prof. dr. Andrew Cox, usklajevalec Posebne interesne skupine za umetno inteligenco pri Ifli in profesor Šole za Informacijsko znanost na Univerzi v Sheffieldu, Združeno Kraljestvo.

Dogodek je moderirala dr. Alenka Kavčič Čolić z Oddelka za raziskave NUK, ki je tudi bivša predsednica Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo in sedanja članica stalnega odbora.

Uvod v tematiko je podal dr. Edmund Balnaves, bivši predsednik Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo, ki je sedaj član strokovnega odbora IFLE in izvršni direktor avstralskega podjetja v Sydneyu, Prosentient Systems, ki razvija računalniške rešitve za knjižnice.  V predstavitvi Engaging with AI: libraries in the era of Chat GPT je razložil, kaj je umetna inteligenca, kaj vse zmore in pomembnost podatkov pri njenem razvoju. Naštel in opisal je nekaj orodij, ki temeljijo na procesiranju naravnega jezika, kot je ChatGPT ter se dotaknil generativne umetne inteligence. Po njegovem mnenju ima umetna inteligenca veliki potencial v knjižnicah.

Med prvimi knjižnicami, ki so načrtno pristopili k uporabi umetne inteligence v svojem delovanju je Nacionalna knjižnica Francije (BnF). Jean-Philippe Moreaux, znanstveni strokovnjak Gallice (francoske digitalne knjižnice), naj bi predstavil časovnico uvajanja umetne inteligence v BnF (AI Roadmap 2021–2026), njegova kolegica, mag. Aleksandra Adamova pa projekt Gallica Images, ki ga vodi. Zaradi nepričakovanih zadev je Moreaux v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo, zato je mag. Aleksandar Adamova, poleg svojega projekta, predstavila tudi časovnico. V predavanju Artificial Intelligence BnF je razložila, da je namen časovnice spodbujanje razvojnih projektov, ki temeljijo na umetni inteligenci, strokovni razvoj kadrov, prilagajanje raziskovalne infrastrukture novim izzivom umetne inteligence, ustrezno upravljanje s podatki za potrebe umetne inteligence in večletni program sodelovanja z zunanjimi organizacijami na področju umetne inteligence. Predvidevajo, da bodo v knjižnici do leta 2026 popolnoma integrirali rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Trenutno poteka integracija podatkovne baze Gallica Images (slike iz Gallice) z umetno inteligenco, do leta 2027 pa naj bi omogočili iskanje po podobah v digitalni knjižnici. Portal temelji na obsežni podatkovni bazi slik in podob, ki so jih pred leti že klasificirali. Predstavila je tudi metodologijo razvoja projekta.

José Eduardo Cejudo Grano de Oro, inženir za strojno učenje v razvojnem oddelku Fondacije Europeana, je v predavanju Machine Learning at Europeana predstavil digitalno knjižnico Europeana ter spregovoril o njihovih prizadevanjih za ohranjanje visoke kakovosti podatkov in vsebin, ki so javno dostopne. V Europeani se soočajo s težavami, kot so slaba ločljivost digitaliziranih podob, prisotnost vodnih odtisov in podvajanje slik. Vse te težave rešujejo s pomočjo prilagojenih algoritmov in modelov, ki temeljijo na strojnem učenju. Trenutno izvajajo poskuse z uporabo ChatGPT pri standardizaciji datumov in časovnih obdobij slik, samodejnem prepoznavanju jezika besedil ter odkrivanju imen entitet v digitalni zbirki. Posebno pozornost posvečajo tudi dokumentiranju provenience, transparentnosti in zanesljivosti podatkov. Strojno učenje uporabljajo tudi pri polavtomatskem čiščenju podatkov, vizualizaciji ter odpravljanju podvojenih vsebin.

Dr. Inna Novalja, višja raziskovalka in svetovalka v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institut Jožef Stefan, že nekaj let sodeluje z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) v okviru projekta ODEUROPA. Cilj tega mednarodnega evropskega projekta je s pomočjo najnovejših metod umetne intelligence analizirati besedilne in slikovne podatke, ki zajemajo štiri stoletja evropske zgodovine, z namenom raziskati, kako je bil pojem “vonja” izražen v različnih jezikih, povezan z različnimi kraji, dogodki in čustvi. Dr. Novalja je v predavanju Applying AI to Cultural Heritage Text Analysis in Odeuropa EU Project predstavila potek raziskav, vključno z uporabljenimi metodami (rudarjenje besedil, razvoj slovarjev, analiza besedil, zgodovinska analiza, analiza čustev itd.). Projekt se zaključuje konec novembra letos in orodja, ki so jih razvili, ter rezultati projekta so javno dostopni na spletni strani projekta. Dodatno je omenila, da bo 28. novembra 2023 potekal zaključni dogodek projekta Smell Culture Fair v Amsterdamu. Več informacij o dogodku in možnost prijave najdete na spletni strani.

Prof. dr. Andrew Cox je v predavanju Ethics of AI for Libraries  spregovoril o etični plati uporabe umetne inteligence. Knjižnice imajo pomembno vlogo pri promociji in ozaveščanju o etični in odgovorni uporabi umetne inteligence. Kljub pozitivnim vidikom umetne inteligence se pojavljajo tudi negativni učinki njene uporabe, kot so zastarele, napačne ali lažne informacije brez jasnega avtorstva, težave s avtorskimi pravicami in težave pri ugotavljanju, ali je vsebino ustvarila oseba ali računalnik. Prav tako se pojavlja diskriminacija zaradi obstoječih stereotipov in vsebine v podatkovnih zbirkah, ki jih uporablja strojno učenje. Knjižnice, s svojimi vrednotami in etičnim ravnanjem, lahko pomagajo uporabnikom preprečiti te negativne učinke. Etična uporaba podatkov, ki služijo kot osnova za delovanje sistemov umetne inteligence, je ključnega pomena.

Kolegica dr. Mojca Rupar Korošec z Oddelka za izobraževanje, razvoj in svetovanje, glavna urednica revije Knjižnica ter predstavnica NUK pri Slovenski skupnosti za odprto znanost, se je v svojem predavanju Ethical use of data and data literacy osredotočila na etično uporabo podatkov in podatkovno pismenost. Mednarodne organizacije prepoznavajo potrebo po regulaciji uporabe znanstvenih podatkov. Predstavila je deset načel dobre prakse OECD za zagotavljanje etičnosti podatkov v javnem sektorju ter pobudo World Data System za univerzalno in pravično deljenje znanstvenih podatkov. Razložila je pomen podatkovne pismenosti ter pismenosti na področju uporabe umetne inteligence. Prav tako je predstavila pobudo programa Knowledge Rights 21 za spreminjanje zakonodaje in prakse ter zagotavljanje pravice dostopa do znanstvenih vsebin v Evropi. Po njenem mnenju lahko knjižnice igrajo zelo pomembno vlogo pri izobraževanju uporabnikov o pravilni uporabi podatkov. Omenila je tudi najnovejše napore ZDA in EU na področju regulacije uporabe umetne inteligence. Na koncu je navedla dragocene vire na področju umetne inteligence, ki lahko pomagajo knjižničarjem.