Povezovalna vloga knjižnice pri procesu vključevanja oseb s posebnimi potrebami v lokalno skupnost

Izvleček
Prispevek opozarja na človekove pravice oseb s posebnimi potrebami. Pravice se najprej uresničujejo lokalno. Inkluzivno skupnost lahko gradijo le informirani in v družbo aktivno vključeni ljudje, ki jim je omogočena kakovostna ponudba organizacij tudi za ranljive skupine prebivalcev. Prispevek prikazuje pomen splošne knjižnice pri vključevanju prebivalcev lokalne skupnosti v družbeno življenje; osredotoča se na informiranje, organiziranje, spodbujanje in izvajanje dejavnosti za osebe s posebnimi potrebami. V središču prispevka so prireditvene dejavnosti in ukrepi krajevne knjižnice v Preboldu kot sodelovanje z invalidskimi organizacijami. Poudarjeno je uresničevanje knjižnične vloge vključevanja v družbo v sorazmerju s preboldskim projektom Občina po meri invalidov. Knjižnica kot družbeni deležnik mora znati uresničevati želje in pravice ranljivih skupin uporabnikov glede na njihove potrebe.

Ključne besede: krajevna knjižnica, lokalna skupnost, osebe s posebnimi potrebami, inkluzija, projekt Občina po meri invalidov.

1 Uvod
Invalidi v Evropski uniji pomenijo vsaj 16 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi (vsaka šesta oseba), starih od 16 do 64 let, ima dolgotrajne zdravstvene težave ali status invalida; mladih, starih od 16 do 25 let, je okoli sedem odstotkov (Vertot, 2007, str. 5). V Sloveniji ima status invalida od 160.000 do 170.000 ljudi, to je več kot osem odstotkov prebivalcev oziroma vsak 12. državljan (Žibret, 2022).

Gospodarsko in družbeno okolje se pospešeno spreminjata, v sodobni družbi deluje vedno več različnih družbenih skupin s številnimi poklicnimi in interesnimi vlogami. A nekateri posamezniki potrebujejo več podpore okolja v vseh starostnih obdobjih. V sočasnosti se utrjujeta védenje in zavedanje raznolikosti v družbenih pojavnostih, ki lahko povezuje in plemeniti. V enakopravni družbi se poudarjajo prizadevanja za vključenost in sprejetost oseb s posebnimi potrebami v družbeno življenje: nihče ne bi smel biti prikrajšan za opolnomočenje v delovnem in socialnem okolju. Čeprav je videti smiselno, da se mora družba prilagajati potrebam vseh svojih članov, se težnja po vključenosti posameznikov s posebnimi potrebami na vseh družbenih ravneh v praksi še vedno ne izpolnjuje dovolj. Z vidika človekovih pravic je ustrezna obravnava problematike posameznikov z oviranostjo (invalidnostjo) še potrebnejša.

V Sloveniji so človekove pravice ustavnopravna kategorija: Ustava Republike Slovenije (1991) v 14. členu določa, da so »vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, in to ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino«. Akcijski program za invalide 2022–2033 (2021) si prizadeva za spodbujanje, varovanje, zagotavljanje pravic invalidov ter spoštovanje njihovega dostojanstva. Program obsega 13 temeljnih ciljev s 120 ukrepi, ki celovito urejajo vsa področja življenja invalidov. Eden izmed ciljev je enakopravno zagotavljanje dostopnosti in vključenosti invalidov v kulturne dejavnosti (prav tam, str. 13–14).

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001) v 16. členu govori o splošnih knjižnicah kot o organizacijah, ki »izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju« in »zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami«, kar natančneje opredeli Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) v 11. členu z določilom, naj za uporabnike s posebnimi potrebami »splošna knjižnica vključuje v zbirko ustrezno gradivo in omogoča njegovo dostopnost bodisi z oblikovanjem lastne zbirke bodisi v sodelovanju z osrednjo območno knjižnico«; tako se opredelijo še Strokovna priporočila in standardi … (2018, str. 9, 13), da morajo biti knjižnični prostor, gradivo in storitve dostopni tudi uporabnikom s posebnimi potrebami, vsakomur na svojem območju. Tako piše tudi Manifest o splošnih knjižnicah (1994, str. 1), in sicer splošno knjižnico pojmuje kot »vrata do znanja« in »gonilno silo vzgoje, kulture in informacij«, pri čemer sta razvoj demokracije in konstruktivno sodelovanje v družbi odvisna od ustrezne izobrazbe ter neoviranega in neomejenega dostopa do znanja, duhovnih dobrin, kulture in informacij, kar pogojuje temeljne človeške vrednote: svobodo, blaginjo, razvoj družbe in posameznika. »Splošna knjižnica je lokalni informacijski center, ki omogoča svojim uporabnikom neoviran dostop do vseh vrst znanja in informacij. /…/ Posebne vrste storitev in gradiv je dolžna zagotoviti oziroma priskrbeti tistim uporabnikom, /…/, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo uporabljati rednih storitev in običajnih gradiv« (prav tam). Splošna knjižnica mora poslovati tako, da so njene storitve fizično dostopne vsem članom lokalne skupnosti glede na različne potrebe okolja, to pa izpolni z ugodno lokacijo knjižnice, dobrimi pogoji in pripomočki za branje in študij, ustrezno tehnologijo in uporabnikom prilagojeno časovno odprtostjo knjižnice (prav tam, str. 2–3).

Ena izmed knjižničnih vlog, poimenovana vključevanje v družbo, pomeni proces približevanja osebam s posebnimi potrebami. Knjižnica ciljano povezuje prebivalce v lokalni skupnosti z izborom knjižničnega gradiva, odnosom osebja, ustreznimi prostori in dogodki. V uporabo storitev knjižnice vključuje zlasti ranljive skupine prebivalcev: s posebnimi potrebami, priseljence, begunce, etnične skupine, brezposelne, slabše pismene, socialno-ekonomsko prikrajšane, brezdomce … Ti imajo kot uporabniki številne pravice do: knjižničnega gradiva in storitev, ki so pomembni za socializacijo, integracijo, doseganje enakopravnosti v družbi in ki jih lahko uporabljajo ranljive skupine prebivalcev; varnega prostora; ažurnih informacij, napotitve in usposabljanja o pravicah posameznika; ustreznega odnosa knjižnice, ki zagotavlja dostojanstvo in sprejetost za ranljive skupine prebivalcev. Knjižnica za osebe s posebnimi potrebami organizira dogodke (delavnice, tečaje, prireditve, predavanja, razstave itd.) z namenom pridobivanja znanj in veščin udeležencev, s tem pa ciljano povezuje prebivalce vse lokalne skupnosti. Knjižnično osebje za uresničevanje tega procesa potrebuje posebne kompetence v smislu poznavanja družbenih razmer in problematike (ne)vključevanja ranljivih skupin v lokalno skupnost. Organizacije, ki se poleg knjižnic ukvarjajo z ranljivimi skupinami prebivalcev, so na primer socialno varstvo, šole, nevladne organizacije, zavodi za prestajanje kazni, azilni domovi, občine, organi državne uprave itd. (Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 47–49). Knjižnice skupno premagujejo ovire, ko se povezujejo z različnimi invalidskimi društvi, centri za socialno delo, centri za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov itd. Sodelovanje poteka v obliki brezplačne uporabe knjižničnih prostorov za srečevanje članov teh invalidskih organizacij, knjižnice sodelujejo tudi pri organizaciji posvetov in pripravi informacij ter obveščanju članov invalidskih društev o različnih prireditvah (Združenje splošnih knjižnic, 2019).

Koncept splošne knjižnice temelji na načelu enakovrednega dostopa do knjižnice in knjižničnih storitev za vse prebivalce lokalne skupnosti. Splošne knjižnice ne zadovoljujejo samo bralnih potreb svojih uporabnikov, temveč ponujajo bogate programe in storitve za vse potencialne uporabnike in so seznanjene z novo inkluzivno paradigmo: inkluzivna knjižnica nima ugodnega vpliva samo na osebe s posebnimi potrebami, temveč imajo korist tudi prebivalci lokalne skupnosti, kot so starši z vozički, starejši ljudje, osebe, ki so zaradi bolezni začasno manj mobilne, majhni otroci ter turisti in osebe z jezikovno raznolikim ozadjem (Moravec, 2020, str. 1, 17, 33).

Krajevna knjižnica v Preboldu v sklopu projekta Občina po meri invalidov vsako leto organizira prireditve, prek družbenih omrežij in javnih občil pa še ozavešča in informira javnost o problematiki oseb z oviranostjo. Z ustreznimi arhitekturnimi rešitvami zagotavlja neoviran dostop do prostorov knjižnice, z ozaveščenimi zaposlenimi prilagaja kulturne vsebine in ustvarja pogoje za udeležbo prireditev osebam s posebnimi potrebami. Prizadeva si, da so te vključene v kulturno dogajanje kot kulturni in umetniški ustvarjalci, ki predstavljajo svoje stvaritve tudi zunaj okvira invalidskih organizacij. Poudarja tudi spodbujanje oseb s posebnimi potrebami k predstavitvi lastnih težav oviranosti v družbenem življenju in sodelovanju s skupnostjo pri iskanju rešitev težav in izboljšav.

Prispevek se osredotoča na prireditveno dejavnost in ukrepe knjižnice oziroma sodelovanje z invalidskimi organizacijami, pri tem se ne opira na kvantitativne podatke, kajti statistike oseb s posebnimi potrebami ne vodimo, da se izognemo njihovi stigmatizaciji.

2 Pojmovanje invalidnosti
Organizacija Združenih narodov je leta 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov. V slovenski zakonodaji je bila potrjena leta 2008 (Zakon o ratifikaciji Konvencije …, 2008). V njej je definirano, da so invalidi ljudje »z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi«, invalidnost pa je »posledica medsebojnega učinkovanja med osebami z okvarami in vedênjskimi ter okoljskimi ovirami, ki jim preprečuje polno in učinkovito sodelovanje v družbi«. Razlike med definicijami invalidnosti kažejo, da tega področja ni preprosto opredeliti ali ustrezno poimenovati ljudi z določenimi specifičnostmi. Razumevanje invalidnosti posameznikov v družbi se v zadnjih letih pomika od medicinskega k družbenemu pojmovanju, zato so razumljive tudi spremembe v definicijah invalidnosti v mednarodnih dokumentih in nacionalni literaturi za to področje (Vertot, 2007, str. 9). Slovenski predpisi ločijo naslednje skupine invalidov: vojne invalide, delovne invalide, invalide po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, invalide po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter otroke s posebnimi potrebami (Kresal in Novak, 2007, str. 9). Zaradi raznolikosti definicij imajo invalidi različne pravice in morda različno doživljajo sebe (prav tam). Vertot (2007, str. 7) posameznike s posebnimi potrebami razdeli na osebe: z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na področjih učenja, s čustvenimi in vedênjskimi motnjami, socialno ogrožene (glede na Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07).

Pomembnost kake pojavnosti se kaže tudi z izražanjem v jeziku, s poimenovanjem. Termin invalid (s pridevnikom invalidski) je uveljavljen in nevtralen izraz zlasti na področju prava. Besedilno poenoteno rabo poimenovanja utemeljuje terminološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poleg številnih možnih sopomenskih izrazov: hendikepirane osebe, ljudje/osebe z oviranostmi, ljudje/osebe s posebnimi potrebami idr. (Atelšek idr., 2017). Beseda invalid je prevzeta prek nemščine (Invalid) iz francoščine (invalide) v pomenu nemočen, bolehen. Gre za latinsko izposojenko iz 16. stoletja (invalidus) v sestavljenem pomenu (latinsko in-, to je ne-; latinsko validus, to je močan, krepak, čvrst). V slovenščini je bila v 19. stoletju beseda invalid uporabljana v pomenu »kdor je zaradi telesne napake, posledic bolezni ali poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo« (Snoj, 2016). Nekateri družboslovci in nekatere invalidske organizacije občutijo negativno konotacijo besede invalid ter se odločajo za druga sopomenska poimenovanja. Družbena neenakost posameznikov invalidov je povzročila tudi jezikovno zaznamovanost: zaradi implicitnega opredeljevanja invalidov kot družbeno manj sprejemljivih zaradi njihove drugačnosti, zaznamovanosti in izločenosti v preteklosti je termin invalid pridobil negativno konotacijo – izločenost, obrobnost, zapostavljenost itd. Jezikovnopolitična korektnost deluje tako, da nastajajo nova poimenovanja za zakrivanje negativnih družbenih pojavov, poimenovanja pa so evfemizmi (omiljevalne besede), ki nimajo negativne konotacije: posamezniki s posebnimi potrebami, osebe z oviranostjo ipd. Obzirnost se vzpostavi v jezikovni sferi, v družbi pa se poveča prizadevanje za vključevanje v proces enakovrednosti in enakopravnosti. Tudi termin invalid je evfemiziranje: namesto neposrednega domačega poimenovanja se uporablja mednarodni izraz invalid.

3 Inkluzija
V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so se začele pojavljati in utrjevati nove etične vrednote, kot so človekove pravice, antidiskriminatornost, pravičnost in enake možnosti. Inkluzija je paradigma sodobnega časa, nadgradnja integracije, ki temelji na priznavanju in spoštovanju različnosti; v širšem pomenu besede pomeni zagotavljanje enakih možnosti za vse osebe, njen primarni cilj pa je socialna integracija oseb s posebnimi potrebami (Moravec, 2020, str. 8). Inkluzija oziroma vključenost je večplasten in zahteven proces uresničevanja načela enakosti, sodelovanja in pripadnosti skupnosti v posameznih ustanovah in zunaj njih. Ustanove potrebujejo za inkluzijo motivirane in zavzete strokovne delavce, pri tem je strokovni tim vključen v proces razvoja in odločanja, kar pripomore k večji odgovornosti vseh sodelujočih (Ainscow in Pijl v Schmidt Krajnc, 2018, str. 5–6). Kiswarday in Štemberger (2017, str. 11) poudarjata pomen sistemov, ki temeljijo na vzajemnem partnerskem sodelovanju med ustanovami in lokalno skupnostjo. Prizadevati si moramo za razvoj vključujočega družbenega sistema in vključenost invalidov v kulturne dejavnosti (Dolgan Petrič, 2008, str. 90).

Knjižnični delavci, ki prihajajo v stik z osebami s posebnimi potrebami, potrebujejo specifična znanja in veščine za komuniciranje z njimi ter to uresničujejo na vseh ravneh razvijanja bralne kulture in bralne pismenosti otrok, mladostnikov in odraslih s poznavanjem potreb in dela s temi skupinami (Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 20, 34–42).

Uporabniki, ki se udeležujejo knjižničnih prireditev in uporabljajo storitve knjižnice skupaj z osebami s posebnimi potrebami, so bolj dojemljivi za različnost in jo tudi bolje razumejo, saj so spoznali, da ima vsak posameznik tako močna kot šibka področja (Moravec, 2020, str. 8; po Kavkler, 2008). Inkluzija zagovarja vključevanje oseb s posebnimi potrebami ob največji stopnji prilagoditve v najmanj restriktivnem okolju (prav tam; po Opara, 2007). Osebe s posebnimi potrebami so heterogena skupina, ki jo povezujejo zgolj posameznikova različnost, drugačnost, izvirnost in individualnost (prav tam, str. 17). Inkluzija v splošni knjižnici pozitivno vpliva na vse uporabnike, ne samo tiste s posebnimi potrebami. Tudi uporabniki s posebnimi potrebami si želijo biti sprejeti, vključeni v lokalno skupnost in spoštovani (prav tam, str. 17; po Barker, 2011). Splošne knjižnice naj uporabljajo pristop, imenovan prilagodljiv: proces pomeni različne prilagoditvene strategije za knjižnice, zaradi katerih splošnim knjižnicam ni treba kupiti visoke tehnologije, a so z nekaj prilagoditvami vseeno dostopne osebam s posebnimi potrebami (prav tam, str. 19; po Cantor, 1996).

Spoznavanje posebnosti vseh teh različnih svetov nas bogati že samo po sebi, iskanje možnosti, da se širijo bralne kompetence in razvija bralna kultura med vsemi ljudmi, pa omogoča razsežnosti in izzive za dejavnosti ter poslanstvo organizacij in posameznikov. V sočasnosti »je integracija invalidov toliko napredovala, da komajda kdo pri svojem vsakdanjem delu nima opraviti z invalidom, pa naj gre za knjižničarja, učitelja, kulturnega ustvarjalca …« (Jan v Rot Gabrovec, 2014, str. 6).

4 Družbena pravičnost in enake možnosti
Pomembna naloga sodobne socialne politike je, da si prizadeva za družbeno pravičnost in enake možnosti z razvojem tako imenovane varovalne lokalne mreže (angl. protection net), za neodvisno življenje vseh ljudi, ne le pripadnikov ranljivih družbenih skupin, s ključnim ciljem vzpostaviti infrastrukturo za izvajanje podpore in pomoči osebam, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč, v lokalnem okolju, kjer živijo in delajo. Po smernicah Evropske skupnosti naj bi vsaka država razvijala politike lokalnih rehabilitacijskih programov in strategije uresničevanja človekovih pravic ter zmanjševanja revščine zlasti pri ljudeh s posebnimi potrebami. Zagotavljala naj bi podporo posebnim programom – lokalnim rehabilitacijskim programom. Opolnomočenje namreč temelji na konceptu decentraliziranega pristopa s samoodločanjem, personaliziranjem in izbiranjem (Rutar idr., 2020, str. 15–16). V tem vidimo tudi vlogo knjižnice v lokalni skupnosti. V knjižnični politiki upravljanja javnega delovanja na področju obveščanja in komuniciranja knjižnice je namreč opredeljen načrt predstavljanja knjižnične dejavnosti ranljivim skupinam prebivalcev in uporabnikom s posebnimi potrebami (Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 23–24). Skupine posameznikov s posebnimi potrebami, ki jih morajo kot uporabnike tudi knjižnice enakopravno obravnavati in vključevati, so pripadniki skupin prebivalstva, ki zaradi jezikovnih (priseljenci, Romi), ekonomskih (revščina, brezposelnost), socialnih (odvisniki, zlorabljeni, zapuščeni, zaporniki), starostnih (oskrbovanci v domovih za ostarele, osebe z demenco) in drugih vzrokov doživljajo socialno izključenost (Dolgan Petrič, 2008, str. 90).

5 Vseslovenski projekt Občina po meri invalidov
Projekt Občina po meri invalidov je nastal na pobudo Zveze delovnih invalidov Slovenije kot največje reprezentativne nacionalne invalidske organizacije. Projekt je poseben socialni program in je del dolgoročnega programa delovanja zveze. Nadgrajujejo ga primeri dobre prakse posameznih občin, dobitnic listin. Listina pomeni odgovornost občine, da si bo prizadevala uresničevati namene in cilje projekta (Fatur Videtič v Uršič in Tabaj, 2008, str. 89).

Nameni in cilji projekta:

1. Spodbuditi lokalno skupnost k dejavnostim za večjo kakovost življenja invalidov v okolju, socialno vključenost in sodelovanje v družbenem življenju kraja.
2. Prepoznati in zadovoljevati potrebe in interese članov lokalnih društev invalidov ter okrepiti društvene dejavnosti.
3. Okrepiti sodelovanje vseh invalidskih organizacij na lokalni ravni.
4. Uresničiti socialni model in invalida sprejeti kot celovito osebnost; odgovorne za to so lokalne skupnosti.
5. Uveljaviti invalida kot aktiven subjekt v reševanju njegovih življenjskih vprašanj.
6. Usposobiti društva invalidov in člane za aktiven odnos, da se v svojem lokalnem okolju uveljavijo dejavno kot partner, ne le kot invalidi.
7. Doseči nediskriminacijo invalidov na podlagi Madridske deklaracije, Standardnih pravil OZN za izenačevanje možnosti invalidov in Agende 22.
8. Podpirati in spodbujati razvoj vsevključujoče družbe.
9. Prispevati k ozaveščanju javnosti in sožitju občanov, saj ne gre za privilegije invalidov, temveč za enakopravne možnosti vseh občanov (Fatur Videtič v Uršič in Tabaj, 2008, str. 89–91).

6 Sodelovanje krajevne knjižnice v Preboldu pri projektu Občina po meri invalidov
Strokovna priporočila in standardi … (2018, str. 34–45) predstavljajo vključevanje uporabnikov s posebnimi potrebami v knjižnično dejavnost ob več knjižničnih vlogah: bralna kultura in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, bralna kultura in bralna pismenost odraslih ter pridobivanje znanja. Področje strateškega načrtovanja predvideva načine uresničevanja, kako okolico knjižnice in knjižnične prostore prilagoditi, da so dostopni osebam z različnimi oblikami oviranosti. Knjižnična politika upravljanja knjižnične zbirke prav tako v svojo shemo kategorij uvršča gradivo za uporabnike s posebnimi potrebami (prav tam, str. 12–18). Program proaktivne knjižnice v lokalnem okolju je torej zasnovan z uresničevanjem knjižničnih vlog (Ministrstvo za kulturo RS in Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2018, str. 29).

Vključevanje v družbo je v krajevni knjižnici v Preboldu ena pomembnejših knjižničnih vlog. Pomeni podlago konkretnega odziva knjižnice na specifično lokalno okolje za doseganje enakosti po načelu »dostopnost za vse v vsako knjižnico«, pri čemer med opravljanjem storitev in programov knjižnice ne smemo pozabiti na zagotavljanje enakih pravic za vse uporabnike z vidikom uporabnikov z oviranostmi (Irvall in Nielsen, 2015, str. 5). Temeljne prilagoditve knjižnic za uporabnike s posebnimi potrebami obravnavajo Irvall in Nielsen (2015, str. 7–14), Ministrstvo za kulturo RS in Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (2018, str. 15, 47–49), Haramija in Knapp (2019, str. 7). V Občinski knjižnici Prebold smo uvedli sistemske ukrepe glede na različne vidike prilagoditev knjižnice po vrstah oviranosti uporabnikov v dostopnosti do storitev knjižnice, tako da je vsaki vrsti oviranosti v dostopnosti knjižnica v svojo dejavnost za uporabnike s posebnimi potrebami vpeljala specifične prilagoditve. Strnjen pregled je podan v preglednici 1.

7 Vloga knjižnice pri razvijanju kakovostne bralne pismenosti pri osebah z oviranostjo
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 (2019, str. 5–6) si med svojimi strateškimi cilji razvoja pismenosti prizadeva za »doseganje čim večje ravni pismenosti na vseh področjih zasebnega in družbenega življenja«, pri čemer je treba »razvijati bralno pismenost posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve«, ter »povečati družbeno skrb za razvoj bralne pismenosti ranljivih skupin prebivalstva«; s tem bo omogočen stalni razvoj družbe in gospodarstva. Eno temeljnih načel strategije je »dostopnost, enakopravnost in pravičnost«, kar bomo uresničili, če bomo doseženo raven bralne pismenosti spremljali med vsem prebivalstvom in načrtno odpravljali morebitne razkorake med družbenimi skupinami in posamezniki, s posebno pozornostjo do ugotavljanja doseženih ravni zgodnje bralne pismenosti in ustreznih ukrepov, da se zaostanki lahko pravočasno odpravijo, vse to tudi glede pozitivne diskriminacije za ranljive skupine (prav tam, str. 7).

Rot Gabrovec (v Rot Gabrovec, 2014, str. 8) ugotavlja, da si bralci svet branja delimo, čeprav beremo različno: s tipom, glasno ali s pomočjo znakovnega jezika, s tem pa drug drugemu odkrivamo nove plati branja in besedila. Kakovostna bralna pismenost odraslemu s posebnimi potrebami pomaga na vseh področjih življenja. Če je posameznik prikrajšan za bralno kompetenco, potrebuje prilagoditve ali poseben tip gradiva, da bi razumel njegovo vsebino. Informacije morajo biti pripravljene v obliki, da so mu na voljo po dostopnih kanalih. Potrebne so prilagoditve branja: lahko priredimo zgolj kanal komuniciranja ali informacije prilagodimo tudi vsebinsko in jezikovno. Prilagoditve so odvisne od potreb posameznika (Haramija in Knapp, 2019, str. 7). Vodila za komunikacijo z odraslimi, ki potrebujejo lahko branje, so: bodimo spoštljivi; vzemimo si čas; govorimo počasi in razločno; izberimo mirno lokacijo; upoštevajmo, da verjetno razumejo več, kot se nam zdi; vedno se pogovarjajmo neposredno z osebo; preverimo, ali oseba morda uporablja komunikator oziroma mapo s sličicami; osredotočimo se na človekove zmožnosti; uporabljajmo preprost jezik, kratke povedi; povejmo, če osebe ne razumemo, in preverimo, ali nas razume; poskusimo povedati ali vprašati drugače; uporabljajmo primere iz vsakdanjega življenja; pomembne stvari večkrat ponovimo in jih povzemimo; zagotovimo zaupnost (prav tam, str. 28–30).

8 Dejavnosti invalidskih društev in organizacij v Občinski knjižnici Prebold
Občina Prebold se je na pobudo Medobčinskega društva invalidov Žalec priključila projektu Občina po meri invalidov, sprejela analizo stanja položaja invalidov v občini in akcijski načrt izvedbe ukrepov. Leta 2019 je kot invalidom prijazna občina pridobila listino Občina po meri invalidov. Občinska knjižnica Prebold v projektu sodeluje. Svojo vlogo v lokalnem okolju opravlja za vse uporabnike lokalne skupnosti, povezuje se z društvi in organizacijami ter ustanovami v svojem ožjem okolju. Knjižnica je v obdobju 2019–2022 izvedla osem prireditev projekta Občina po meri invalidov s 138 obiskovalci, v letu 2019 koordinacijo invalidskih organizacij s 30 obiskovalci, v letu 2022 srečanje sveta za invalide Občine Prebold z osmimi obiskovalci ter dve mesečni razstavi v letih 2019 in 2022 s po 45 obiskovalci. Prireditev invalidov se je udeleževalo manj obiskovalcev kot drugih prireditev: povprečna obiskanost na 65 prireditvah v letu 2019 je bila 38 obiskovalcev, povprečna obiskanost prireditev z invalidi pa je 17,25 obiskovalca na prireditev (Felicijan, 2021b, str. 143). Domnevati je, da so dejavnosti društev in organizacij invalidov v okviru knjižnice vzbudile odzivanje širše lokalne skupnosti, da ta opazi svojo vključevalno vlogo na prireditvah, vendar se ozaveščanje procesa združevalnosti s prireditvami krepi postopno.

Občinska knjižnica Prebold je aktivno sodelovala s sedmimi invalidskimi društvi (preglednica 2), ki so del vseslovenske mreže invalidskega združevanja.

Viri: Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, b. d.; Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje, 2017; Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije, 2020; Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 2020; Združenje multiple skleroze Slovenije, 2022; Felicijan, 2020 in 2022a.

8.1 Koordinacija invalidskih organizacij Savinjske regije
V letu 2019 je v Občinski knjižnici Prebold potekala koordinacija invalidskih organizacij iz Savinjske regije s predstavitvijo dejavnosti v sklopu akcijskega načrta za večjo kakovost skupnega življenja in socialno vključenost vseh občanov lokalne skupnosti. Predstavljene so bile tudi konkretizirane naloge iz akcijskega načrta za občane s posebnimi potrebami. Invalidske organizacije in društva so podali konkretne predloge, s katerimi bi lahko dosegli večjo kakovost skupnega življenja (Skočaj Klančnik, 2019).

• Srečanje sveta za invalide Občine Prebold

V letu 2022 je v Občinski knjižnici Prebold potekalo srečanje sveta za invalide Občine Prebold kot predstavnika: Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, Medobčinskega društva invalidov Žalec, Društva Sožitje, Doma upokojencev Prebold, Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Občine Prebold ter Občine Prebold. Namen je bil pregled Poročila o izvajanju Akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Prebold v letu 2021. Dogovorili so se, da bodo redno skupaj opravljali oglede Prebolda in prepoznali prednosti ter pomanjkljivosti dostopnosti za invalidne osebe. V sklopu ozaveščanja bodo pripravljali srečanja, pogovorne večere in druge dogodke v Občini Prebold (Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2022).

• Predstavitveni večer in razstava Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske

Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske deluje s poslanstvom zagotavljanja strokovne socialne pomoči in psihosocialne podpore članom pri njihovem vključevanju v družbo s ciljem izvajati posebne socialne programe za gibalno ovirane osebe, tj. zadovoljevanja specifičnih potreb uporabnikov v njihovem bivalnem in socialnem okolju. Posebni socialni programi društva zajemajo tudi interesne dejavnosti, kulturno in informativno dejavnost. Na pogovornem večeru s člani društva so bili v Občinski knjižnici Prebold predstavljeni zelo različne interesne dejavnosti in posamezniki v društvu ter praktični prikaz slikanja z usti – risbe s čopičem brez pomoči rok. Sledilo je odprtje enomesečne razstave likovnih del njihovega člana. Člani društva so se v knjižnici predstavili tudi s poletno mesečno razstavo projekta Kar me ovira, me motivira (Felicijan, 2019a, 2022b).

• Dan bele palice z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje združuje slepe in slabovidne ljudi. Pomembno vlogo ima pri socialni vključenosti slepih in slabovidnih, širjenju socialne mreže, uveljavljanju pravic in pridobitvi pripomočkov za svoje člane. Občinska knjižnica Prebold je priredila literarno-glasbeni večer s predstavitvijo mobilnosti s pripomočkom – belo palico. Člani so predstavili kulturno, športno in izobraževalno dejavnost društva, opismenjevanje in program osebne asistence. Članica društva je pogovor prepletla s svojim avtorskim pesniškim recitalom. Vodja pogovornih skupin za slepe in športnih skupin za slepe je obiskovalcem prikazala hojo z belo palico, izkušnjo so pridobili tudi obiskovalci. V knjižnici sta sočasno potekala tudi razstava pripomočkov za slepe in slabovidne ter glasbeni nastop kitarista in slepega domačina na električnih klaviaturah (Felicijan, 2019b).

• Sprehod skozi čas z Medobčinskim društvom Sožitje Žalec

Medobčinsko društvo Sožitje Žalec vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družinske člane. Izvaja številne programe: vseživljenjsko učenje v sklopu varstveno-delovnih centrov, usposabljanje in opolnomočenje družin, športno-rehabilitacijske programe, organizacijo in izvajanje posebnih socialnih aktivnosti. Pogovor je na pogovornem večeru v Občinski knjižnici Prebold potekal s častnim članom društva, predsednico društva, vodjo socialnih programov, članicama in prostovoljko, prireditev pa so obogatili ples in deklamacije članov društva ter petje domačinke. V pogovoru so bile poudarjene razne oblike aktivnosti: plesno-pevska skupina, bralna skupina, kinoklub, joga, hipoterapija, pohodi, izleti, pikniki in seminarji. K ozaveščanju o delovanju društva pripomore tudi bogata založniška dejavnost v obliki rednih tematskih zbornikov Zveze Sožitje (Felicijan, 2020).

• Pogovorni večer in predstavitev knjige Društva oseb z okvaro sluha celjske regije

V Društvu oseb z okvaro sluha celjske regije informirajo osebe z okvaro sluha o njihovih pravicah, jim zagotavljajo spremstvo in zagovorništvo pri stikih z institucijami ter pomagajo pri iskanju zaposlitve in reševanju težav. Društvo je tudi ustanovitelj invalidskega podjetja Zaupanje za zaključna dela v gradbeništvu in izdajatelj glasila Svet brez zvoka. Z namenom obveščanja in ozaveščanja je v Občinski knjižnici Prebold potekal pogovorni večer s člani društva, sodelovala je tudi tolmačka znakovnega jezika. Obiskovalci so izvedeli, kaj pomeni biti gluh, kako poteka izobraževanje in zaposlovanje oseb z okvaro sluha in na kaj moramo biti pozorni, ko se pogovarjamo z gluhimi in naglušnimi. V večeru so se zbrani naučili tudi nekaj besed v slovenskem znakovnem jeziku, do konca meseca pa je bila na ogled razstava likovnih del članov društva (Felicijan, 2021a).

V počastitev mednarodnega dneva gluhih je Občinska knjižnica Prebold priredila še literarno-pogovorni večer z Društvom oseb z okvaro sluha celjske regije. Tri članice društva z okvaro sluha so predstavile svojo knjigo Mozaik tišine z avtobiografskimi in fiktivnimi zgodbami. Ob literarnem vodstvu mentorice so za ustvarjalno izhodišče delile občutenje, kako živeti z okvaro sluha v različnih oblikah, od lažje gluhote do popolne tišine. Delovanje in poslanstvo društva je predstavila njegova sekretarka in strokovna delavka: slabo slišeči se povezujejo in prenašajo informacije o svoji dejavnosti v okolje, predvsem pa delujejo svetovalno in izobraževalno v pomoč lokalnemu okolju in slabo slišečim posameznikom (Felicijan, 2022c).

• Pogovorni večer z Društvom ledvičnih bolnikov Nefron

Društvo ledvičnih bolnikov Nefron je namenjeno ledvičnim bolnikom in njihovim svojcem. Program društva vključuje organizacijo športnih dejavnosti, izobraževanja za člane in socialno pomoč članom. Pomembno poslanstvo je tudi ozaveščanje širše javnosti o ledvični bolezni in preventivi. V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije izdajajo revijo Ledvica, številne brošure in knjige s prispevki vseh slovenskih društev ledvičnih bolnikov. Na pogovornem večeru v Občinski knjižnici Prebold je članica društva predstavila njegovo delovanje in pomen ter svojo izkušnjo, zdravnica pa je podala vzroke nastanka ledvične bolezni in napotke, kako z boleznijo živeti ali jo preprečiti. V kulturnem programu je s kitaro nastopila učenka glasbene šole. Ledvični bolniki si predvsem želijo, da bi ohranili svojo vlogo in vključenost v družbo (Felicijan, 2022a).

• Pogovorni večer z Medobčinskim društvom invalidov Žalec

Poslanstvo Medobčinskega društva invalidov Žalec je prek programov ugotavljati in zadovoljevati posebne potrebe invalidov. Prostovoljci oziroma poverjeniki in funkcionarji društva skrbijo za zdravstveno in psihofizično počutje svojih članov ter za ugotavljanje njihove socialne in pravne varnosti. Prizadevajo si za odpravo vseh oblik krivic in diskriminacije ter za dosledno uresničevanje človekovih pravic. Izdajajo letno glasilo Vodnik, izvedli so že dvajset letnih dobrodelnih koncertov Človek človeku, ustvarjajo ročna in likovna dela, prirejajo razstave. Ob mednarodnem dnevu invalidov so o delovanju in poslanstvu društva v Občinski knjižnici Prebold spregovorili predsednik in članici društva. Uspešno sodelovanje pri projektu Občina po meri invalidov je predstavila direktorica občinske uprave v Preboldu. Večer je glasbeno obogatil harmonikar. Prizadevali si bodo za spoštovanje različnosti, spodbujanje medgeneracijskega povezovanja in razvoja ter uresničevanje enakih možnosti v občinah kot koristne za invalide in vse občane (Felicijan, 2022č).

• Predstavitveni večer Združenja multiple skleroze Slovenije

Združenje multiple skleroze Slovenije izvaja posebne programe za člane in širšo družbeno skupnost, na lokalni in državni ravni pa ozavešča o bolezni multipli sklerozi. V predstavitvenem večeru Združenja v Občinski knjižnici Prebold je njegov podpredsednik predstavil svojo življenjsko zgodbo in poudaril prizadevanja za aktivno sodelovanje posameznikov z boleznijo, vodja socialnih programov Združenja je predstavila poslanstvo združevanja, predsednica celjske podružnice Združenja pa njeno delovanje. V sklepnem delu večera so predstavniki Združenja ob promocijskem materialu poudarili pomembnost vidika, da se o multipli sklerozi pogovarjamo s prijatelji in družinskimi člani in da bolezen čim prej sprejmemo ter z njo kakovostno živimo (Felicijan, 2022d).

9 Sklep
Prispevek predstavlja temeljne človekove pravice ranljivih skupin v družbi; poleg pojmovanja invalidnosti obravnava uresničevanje družbene pravičnosti in enakih možnosti. Z namenom prikaza vključevanja dela lokalnega prebivalstva v Občini Prebold, ki ima glede na različne oblike oviranosti posameznikov specifične potrebe, prispevek razčlenjuje vključevanje ranljivih posameznikov in skupin v občinski projekt Občina po meri invalidov ter dejavnosti Občinske knjižnice Prebold v povezanosti z njim. Osvetljuje temeljne prilagoditve in ukrepe, ki jih je knjižnica uvedla glede na vrsto oviranosti oseb s posebnimi potrebami. Knjižnica pri tem opravlja več vlog za vključevanje ranljivih skupin: kot osrednji prostor družbenega in družabnega dogajanja v lokalni skupnosti organizira tudi prireditve za interesne skupine in posameznike s posebnimi potrebami v skupnosti; skrbi za informiranje in promoviranje dejavnosti in potreb invalidskih organizacij in društev; s prilagoditvijo knjižničnih storitev posameznikom z oviranostmi omogoča uresničitev pravic in potreb v njihovi kulturni in socialni dejavnosti. Predstavljeno je sodelovanje s sedmimi invalidskimi organizacijami na 12 prireditvah v obdobju 2019–2022. Z ugotovitvijo, da knjižnica s tovrstno dejavnostjo spodbuja in pospešuje razumevanje raznolikosti družbenega okolja, prispevek predstavlja primer uspešnega povezovanja in grajenja inkluzivne skupnosti. Knjižnica je bila uspešna pri aktivaciji invalidskih organizacij in vpeljavi ukrepov za prilagoditev osebam s posebnimi potrebami, vendar vključevanje teh oseb v lokalno skupnost pomeni proces z več stopnjami. Lokalna skupnost se spreminja postopno: v začetnih stopnjah je za zdaj videti prizadevanje knjižnice, da s prireditvami, informiranjem o njih in njihovim promoviranjem skupnost opozarja na posameznike z ovirami in posebnimi potrebami v njej ter njihovo vključevanje v lokalno okolje. V prihodnosti je treba ozavestiti tudi invalidske organizacije in društva, da njihove predstavitve lokalni skupnosti pomenijo le enega izmed korakov do opolnomočenja v skupnosti. Vloga knjižnice v lokalnem okolju je pri tem združevalna, povezovalna in organizacijska.

Viri in literatura

Akcijski program za invalide 2022–2030 [Elektronski vir]. (2021). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/akcijski-program-za-invalide/

Atelšek, S., Fajfar, T., Jemec Tomazin, M., Trojar, M., Žagar Karer, M. (29. 3. 2017). Invalid. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/invalid

Barker, D. (2011). On the outside looking in: public libraries serving young people with disabilities. Aplis, 24(1), 9–16.

Cantor, A. (1996). The adaptable approach: A practical guide to planning accessible libraries. Library Hi Tech, 14(1), 41–45. https://doi.org/10.1108/eb047979

Dolgan Petrič, M. (2008). Osebam s posebnimi potrebami prijazne knjižnice. V M. Steinbuch (ur.), Programi šolskih knjižnic in razvijanje knjižnic: zbornik referatov/3. kongres šolskih knjižničarjev Slovenije, Radenci, 16.–18. 10. 2008 (88–98). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije. (2020). O društvu. https://www.dgn-celje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=55&Itemid=182

Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. (B. d.). O nas. https://www.drustvo-para-ce.si/o-nas/

Felicijan, L. (10. 9. 2019a). Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske v preboldski knjižnici. https://www.zal.sik.si/drustvo-paraplegikov-jugozahodne-stajerske-v-preboldski-knjiznici/

Felicijan, L. (15. 10. 2019b). Dan bele palice v Občinski knjižnici Prebold. https://www.zal.sik.si/dan-bele-palice-v-obcinski-knjiznici-prebold/

Felicijan, L. (28. 1. 2020). Utrip domoznanstva: Medobčinsko društvo Sožitje Žalec – sprehod skozi čas. https://www.zal.sik.si/utrip-domoznanstva-medobcinsko-drustvo-sozitje-zalec-sprehod-skozi-cas/

Felicijan, L. (7. 9. 2021a). Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije v preboldski knjižnici. https://www.zal.sik.si/drustvo-oseb-z-okvaro-sluha-celjske-regije-v-preboldski-knjiznici/

Felicijan, L. (2021b). Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 65(1/2), 139–162.

Felicijan, L. (19. 5. 2022a). Pogovorni večer s celjskim Društvom ledvičnih bolnikov Nefron v preboldski knjižnici. https://www.zal.sik.si/pogovorni-vecer-s-celjskim-drustvom-ledvicnih-bolnikov-nefron-v-preboldski-knjiznici/

Felicijan, L. (5. 7. 2022b). Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske razstavlja v preboldski knjižnici. https://www.zal.sik.si/drustvo-paraplegikov-jugozahodne-stajerske-razstavlja-v-preboldski-knjiznici/

Felicijan, L. (22. 9. 2022c). Predstavitev knjige Mozaik tišine v Občinski knjižnici Prebold. https://www.zal.sik.si/predstavitev-knjige-mozaik-tisine-v-obcinski-knjiznici-prebold/

Felicijan, L. (1. 12. 2022č). Medobčinsko društvo invalidov Žalec v preboldski knjižnici. https://www.zal.sik.si/medobcinsko-drustvo-invalidov-zalec-v-preboldski-knjiznici/

Felicijan, L. (15. 12. 2022d). Predstavitev Združenja multiple skleroze Slovenije v Občinski knjižnici Prebold. https://www.zal.sik.si/predstavitev-zdruzenja-multiple-skleroze-slovenije-v-obcinski-knjiznici-prebold/

Haramija, D. in Knapp, T. (2019). Lahko je brati. Lahko branje za strokovnjake. Zavod Risa, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje.

Irvall, B. in Nielsen, G. S. (2015). Smernice za dostop do knjižnic za uporabnike z oviranostmi – kontrolni seznam. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Kavkler, M. (2008). Opredelitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja. V Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 9–20). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Kiswarday, V. R. in Štemberger, T. (2017). Pomen inkluzivnih kompetenc z vidika bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok. Pedagoška obzorja = Didactica Slovenica: časopis za didaktiko in metodiko, 32(2), 3–17.

Kresal, B. in Novak, M. (2007). Vodnik po pravicah invalidov v slovenski zakonodaji. Inštitut za delo pri Pravni fakulteti.

Manifest o splošnih knjižnicah. (1994). IFLA/UNESCO. https://repository.ifla.org/bitstream/123456789/690/1/pl-manifesto-sl.pdf

Medobčinsko društvo invalidov Žalec. (Meglič, J.). (2020). Zbornik: 1970–2020: naših 50 let. Medobčinsko društvo invalidov.

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. (2017) Predstavitev. https://www.mdss-ce.net/index.php/o-drustvu/predstavitev

Moravec, Š. (2020). Inkluzija v splošnih knjižnicah: magistrsko delo. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 [Elektronski vir]. (2019). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS.

Opara, B. (2007). Od učljivosti do inkluzivne paradigme. Šolsko polje, 18(3,4), 35–61. Centerkontura.

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, 73/03, 70/08, 80/12.

Rot Gabrovec, V. (2014). Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami: zbornik Bralnega društva Slovenije [Elektronski vir]. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/Tudi-mi-beremo-ZbornikBDS.pdf

Rutar, D.; Kralj, R.; Bojc, T.; Hartman, P.; Šimenc, Š.; Praznik, I.; Havlas, V. in Bošnik, R. (2020). Hendikep, družbena pravičnost in enake možnosti. Kamnik: Cirius.

Schmidt Krajnc, M. (2018). Inkluzija otrok s posebnimi potrebami: poti sprememb. V M. Schmidt Krajnc, D. Rus Kolar in E. Kranjec (ur.). Vloga inkluzivnega pedagoga v vzgoji in izobraževanju: konferenčni zbornik (str. 1–10). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.

Skočaj Klančnik, T. (30. 7. 2019). Koordinacija invalidskih organizacij v preboldski knjižnici. https://www.zal.sik.si/koordinacija-invalidskih-organizacij-v-preboldski-knjiznici/

Snoj, M. (26. 9. 2016). Slovenski etimološki slovar. https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4286986/invald?View=1&Query=invalid#

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) [Elektronski vir]. (2018). Ministrstvo za kulturo RS, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne-knjiznice.pdf

Uršič, C. in Tabaj, A. (ur.). (2008). Konvencija o pravicah invalidov – črka na papirju in/ali realnost?: zbornik predavanj. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, 33/1991.

Vertot, N. (2007). Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15.

Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI). (2008). Uradni list RS, 37/2008.

Združenje multiple skleroze Slovenije. (11. 12. 2022). Celjska podružnica. https://www.zdruzenje-ms.si/podruznice/celjska/

Združenje splošnih knjižnic. (2019). Premagujemo ovire. https://www.knjiznice.si/uporabniki/storitve/vkljucevanje-v-druzbo/premagujemo-ovire/

Zveza delovnih invalidov Slovenije. (13. 4. 2022). Srečanje Sveta za invalide v Občini Prebold. https://www.mojaobcina.si/prebold/imenik/zveza-delovnih-invalidov-slovenije-1.html

Žibret, A. (28. 3. 2022). Vključevanje invalidov v domačo in evropsko družbo. Delo. https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/vkljucevanje-invalidov-v-domaco-in-evropsko-druzbo/