Poudarki z okrogle mize Dostopnost šolskih knjižnic v kontekstu nacionalnega dneva branja

V Cankarjevem domu v Ljubljani je 1. aprila 2026, že 18. leto, potekal Kulturni bazar 2026, ki ga skupaj pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo in Center za poklicno izobraževanje, v sodelovanju s partnerji ter kulturnimi ustanovami in ustvarjalci z vse Slovenije. Izvršni producent dogodka je Cankarjev dom v Ljubljani, častna pokroviteljica pa Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

Program Kulturnega bazarja je bil letos tematsko obarvan v dostopnost, od geografskih in senzoričnih vidikov do socialnih in ekonomskih vprašanj. Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju ranljivih skupin, razvoju participativnih programov ter komunikacijski in digitalni dostopnosti. Sodelujoči so odpirali izzive, s katerimi se srečujejo kulturne ustanove, ustvarjalci in vzgojno-izobraževalni zavodi ter predstavili dobre prakse in nove ideje za še bolj odprto, vključujočo in dostopno kulturno krajino.

V programu strokovnega usposabljanja so ves dan sledile številne okrogle mize, delavnice, pogovori, predstave, filmske projekcije ter vodeni ogledi po razstavah. Med drugim je potekala tudi okrogla miza z naslovom Dostopnost šolskih knjižnic v kontekstu nacionalnega dneva branja.

Osrednji cilj okrogle mize je bil osvetliti problematiko dostopnosti sodobne in kakovostne literature v šolskih knjižnicah. Sodelujoče so razpravljale o sistemskih izzivih, kot so pomanjkanje namenskih sredstev, geografske specifike in jezikovne ovire, ki omejujejo dostop do gradiva. Namen je bil opozoriti in osvetliti načine za zagotovitev namenskih sredstev za šolske knjižnice, vzpostavitev nabavnih politik, ki bodo vsem učencem po Sloveniji zagotovile enake možnosti za branje. Pomemben poudarek je bil tudi Nacionalni dan branja, ki je bil v tem letu obeležen prvič.

Okroglo mizo je vodila Metka Kostanjevec, knjižničarka na Prvi gimnaziji Maribor. Iztočnica je bil razmislek o tem, kako mladim omogočiti, da prepoznajo svoje bralne interese, saj branje ni le dejavnost, temveč način življenja. Vsak odrasli bralec ima nek svoj način branja, svoje bralne vzore in svoje interese. Nujno je, da vsi tisti, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanju, večkrat premislijo, kako mladim omogočiti oziroma jih naučiti, da bodo zmogli sami prepoznati svoje bralne interese ter jih razvijali. Raziskave namreč kažejo, da mladi v slovenskih šolah in šolskih knjižnicah še vedno nimajo enakega dostopa do kakovostne literature in kulturnega zaledja, ki bi podpiralo razvoj bralne kulture.

V pogovoru so sodelovale strokovnjakinje: doc. dr. Sabina Fras Popović (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije), prof. dr. Polona Vilar (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani),  Mateja Vdovič (knjižničarka na OŠ Kungota in prostovoljka pri Zvezi prijateljev mladine Maribor) in Ljiljana Mićović Struger (učiteljica slovenščine in svetovalka na Zavodu RS za šolstvo).

Sodelujoče so se strinjale in poudarile, da je bralna kultura pogosto položena v zibelko. Zelo pomemben je tudi osebni odnos do branja in pomen zgleda za druge, še posebno za mlade. Ob tem je Mičovič Struger izpostavila, da je bil njen oče strasten bralec, kar je nanjo močno vplivalo. Fras Popović pa je dodala, da so za razvoj branja ključni trije dejavniki: obkroženost z gradivom, spodbude odraslih in zgled odraslega, ki bere zase. Vdovič pa branje razume kot osnovo in zato je naloga šolske knjižnice, da začetno navdušenje prvošolcev ohrani skozi celotno šolanje.

V pogovoru so se dotaknile tudi sistemskih težav in dostopnosti do gradiv. Vilar je opozorila, da fizična dostopnost (odprta vrata knjižnice) ni dovolj, če gradivo ni zanimivo ali sodobno. Kostanjevec je poudarila, da je odgovornost države oziroma šolske politike, da poskrbi za to, da bo šolska knjižnica pomemben dejavnik bralne pravičnosti in ne pa zgolj prostor, ki je odvisen od iznajdljivosti posamezne šole ali knjižničarja. Bralna pravičnost je poudarjena tudi v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030.

Izpostavljene so bile naslednje kritične točke:

• Finančna sredstva: šolske knjižnice nimajo vedno namenskih sredstev za nakup knjig. Vilarjeva je kritično pripomnila, da se ravnatelji včasih odločajo med nakupom toaletnega papirja ali knjig.
• Digitalne motnje: mladi so 24 ur na dan izpostavljeni zaslonom. Fras Popović je opozorila, da nekateri otroci v prvi razred pridejo z navado “drsanja” po zaslonu namesto listanja knjig.
• Bralna kondicija: Mićović Struger v šoli opaža, da bralne kondicije primanjkuje tudi učiteljem.

Dotaknile so se tudi vprašanja, kako pa spodbujati branje v praksi? Ponudile so več rešitev za izboljšanje stanja, med drugim tudi organizirane oblike namenjene branju (bralni klubi ipd.). Vdovič vodi bralni klub, kjer se mladi učijo pogovarjati o prebranem in sprejemati mnenja drugih. Skozi leta izkušenj je ugotovila, da mladi nujno potrebujejo prostor za razpravo. Skupaj so se strinjale, da je branje odločitev: namesto izgovora “nimam časa”, bi se morali mladi in odrasli zavestno odločiti za vsaj 15 minut branja na dan ter bi tako krepili svojo bralno kondicijo.

Tekom pogovora so izpostavile, da je sodelovanje med knjižnicami dobrodošlo, če ne že nujno, glede na to, kako dobro organiziran knjižnični sistem ima Slovenija. Ker šolske knjižnice nimajo dovolj sredstev, je ključno sodelovanje s splošnimi knjižnicami, saj s tem učence učijo o drugih vrstah knjižnic ter kaj jim nudijo.

Ob koncu je Fras Popović omenila še Manifest za branje o branju za 21. stoletje, ki poudarja, da je branje vprašanje nacionalne varnosti in temelj za delovanje demokratične družbe. In naj 5. marec – Nacionalni dan branja služi kot opomnik, da branje ni samoumevno, ampak ga je treba načrtno negovati.

Zaključek razprave je bil poziv vsem odraslim, naj bodo vzor mladim ter drugim in da mora branje ostati vrednota, ki jo ljudje dejansko živimo.

Okrogla miza, sodelujoče od leve proti desni: dr. Sabina Fras Popović, dr. Polona Vilar, Metka Kostanjevec, Mateja Vdovič in Ljiljana Mićović Struger (foto: Gregor Škrlj)