Potica, zvita iz besed: medgeneracijsko sodelovanje knjižnice in dveh domov za starejše

Izvleček
Leta 2021 nam je v Knjižnici Lenart uspelo vzpostaviti medgeneracijski projekt, s katerim smo se povezali z domovoma za starejše v naši regiji. Ob zaključku Nacionalnega meseca skupnega branja smo v prej omenjenem letu pripravili prvo srečanje v Domu sv. Lenarta z naslovom Potica, zvita iz besed. Pol leta kasneje smo na povabilo projekt začeli izvajati še v Domu sv. Agate. Cilj naših skupnih aktivnosti je medinstitucionalno povezovanje v lokalnem prostoru, medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, ki utrjuje naše poslanstvo. V prispevku so predstavljeni razlogi za vzpostavitev projekta, potek aktivnosti in razlike, ki smo jih zaznali na srečanjih v obeh domovih.

Ključne besede: splošna knjižnica, medgeneracijsko sodelovanje, dom za starejše, starostniki

Uvod
Splošna knjižnica v skladu s svojim poslanstvom in potrebami okolja izvaja različne dejavnosti za t. i. ranljive ciljne skupine: uporabnike s posebnimi potrebami in uporabnike v tretjem življenjskem obdobju. Z medgeneracijskim sodelovanjem in vključevanjem starejših v različne kulturne aktivnosti v lokalnem prostoru želimo dvigniti kakovost njihovega življenja. Kot lokalni kulturni center želimo prepoznati starejše tudi kot ustvarjalce in ne le kot uporabnike.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila mediana starosti svetovnega prebivalstva lani 30,5 leta. To pa pomeni, da je polovica svetovnega prebivalstva starejša od 30,5 leta in polovica mlajša. To je po podatkih urada za 10 let več, kot je bilo ugotovljeno leta 1973 (21,5 leta). Vzroki za višanje mediane so daljša povprečna življenjska doba, nižja umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti.

Medgeneracijsko sodelovanje razumemo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže. To je materialna varnost in ohranjanje kulturne dediščine ter socialna in čustvena opora (Macuh, 2019).

Poslanstvo in cilji, ki jih želimo doseči s projektom:

• medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, ki utrjuje naše poslanstvo;
• medinstitucionalno povezovanje v lokalnem prostoru;
• promocijo knjižnične dejavnosti;
• ohranjanje kulturne dediščine;
• socialno vključenost;
• druženje ob knjigi in drugih vrstah umetnosti.

V skladu s temi cilji in spoznanji smo oblikovali srečanja, ki jih izvajamo štirikrat na leto v vsakem domu, stanovalci pa sodelujejo še pri več aktivnostih v knjižnici. Pripravili smo koncept srečanj, ki ga sproti aktualiziramo: vsebuje zgodbe, pesmi, srečanja s kulturno dediščino, domače avtorje, lokalne legende ipd.

V slovenskem in svetovnem leposlovju je nepregledna množica del, ki prikazujejo starost, stare ljudi in medgeneracijske odnose. Številna med njimi so izjemen vir spoznanj za socialno gerontologijo, mnoga so primerno gradivo za praktično gerontološko delo s starimi ljudmi in zanje oziroma za delo v medgeneracijskih skupinah in drugih programih za kakovostno staranje (Ramovš, 2003, str. 447).

Zgodbe nas učijo, so v pomoč in del srečanj, ki jih pripravljamo, z njimi poustvarjamo spomine. Poleg leposlovja so tudi vse druge umetnosti bogato založene z likovno, glasbeno, plesno, filmsko ali drugače izraženimi doživetji in spoznanji o starosti in medgeneracijskih odnosih (Ramovš, 2003, str. 450).

O projektu
Projekt smo poimenovali Potica, zvita iz besed. Potica je sladica, ki lahko ima različne nadeve, naša je literarna poslastica, v katero smo zavili besede. Zasnovali smo ga med epidemijo, ko smo bili na neki način brez družabnih in kulturnih stikov, ki že v osnovi pripomorejo k boljšemu počutju. Ker nismo bili prepričani, da bo projekt mogoče izvajati na srečanjih »v živo«, smo najprej zasnovali sodelovanje na daljavo. Vendar so nam bile razmere naklonjene in oktobra 2021 smo izvedli prvo srečanje v Domu sv. Lenarta, čez pol leta se je projektu pridružil še Dom sv. Agate. Srečanja so preplet družabno-literarnega srečanja in pripovedovalskega dogodka.

Na prvem srečanju smo predstavili Knjižnico Lenart kot gibalo projekta, možnosti sodelovanja in na kratko tudi knjižnično zbirko. Srečanja potekajo štirikrat na leto v vseh štirih letnih časih, trajajo pa približno eno uro. S projektom želimo spodbuditi ali obuditi zanimanje za knjige, govorjeno besedo in omogočiti druženje, ki je dodana vrednost v tretjem življenjskem obdobju. Kriteriji za izbor zgodb, pesmi in teme so različni: letni čas srečanja, domači avtorji, pomembne obletnice itd. Skupino je v Domu sv. Lenarta oblikovala delovna terapevtka doma, ki je preverila interes pri obiskovalcih in ocenila zmožnosti sodelovanja. V Domu sv. Agate je bilo naše srečanje odprto za vse, skupina je večja, obiskovalci različnih interesov in zmožnosti. Projekt v Knjižnici Lenart koordinirava in izvajava Zdenka Krautič in Aleksandra Papež.

Slika 1: Izbor gradiva in pozornosti za udeležence prvega srečanja (foto: Zdenka Krautič)

Prvo srečanje
Po kratkem uvodu smo se na prvem srečanju spoznali, predstavili in tako ustvarili primerno vzdušje za začetek. Na skupno literarno popotovanje sva s sodelavko zbrane popeljali s pesmijo o jeseni avtorja iz Slovenskih goric. Osrednji del druženja je bil namenjen pripovedovanju zgodbe s pomembnim sporočilom, o katerem smo se kasneje tudi pogovorili. S seboj sva prinesli košaro knjig za daljši čas izposoje, pisemski papir in drobna darila kot pozornost, da bi jim polepšali dan. Na kratko sva predstavili knjige, ki sva jih prinesli s seboj. Kriterij za izbor knjig je usklajen s srečanjem, pomembno je, da je tisk večji, razmiki med vrsticami širši, zgodbe krajše, tudi teža knjige je pomembna, pri naslednjih srečanjih sva lahko upoštevali tudi želje udeležencev. Ker so starejši hitreje utrujeni in imajo slabšo koncentracijo kot v mlajših letih, to močno vpliva na izbor knjig. V Domu sv. Lenarta imajo tudi redne tedenske bralne ure, na katerih jim zaposleni prebirajo knjige in revije.

Zbrane vedno povabiva, da zapišejo lastna razmišljanja o srečanju, prebrani knjigi in svojem življenju … Ker je pomembno, da starejši tudi sami aktivno sodelujejo na srečanju ali pri drugih projektih knjižnice, jih nanje vedno povabiva z vabili in letaki. Del vsakega srečanja je tudi petje, ob katerem udeleženci kar oživijo in z velikim veseljem sodelujejo v programu. Med decembrskim srečanjem smo zapeli kakšno božično in nepogrešljivi Silvestrski poljub. Ko smo v goste povabili še mlade harmonikarje iz lokalne glasbene šole, pa so tisti, ki so lahko, tudi zaplesali.

Ob koncu leta smo jih razvesili še z osebnimi voščili, ki smo jih v knjižnici zapisali z roko, in s tem obudili nostalgijo, obenem pa okrepili sodelovanje, saj je osebni stik še kako pomemben.

Aktivno sodelovanje starostnikov pri drugih projektih
Na vsakem srečanju jih povabiva k udeležbi in ustvarjanju v aktivnostih in pri projektih, ki jih izvajamo v Knjižnici Lenart. To so: Pravljični večeri za odrasle, Bralna značka za odrasle, pesniški natečaj Posladkajmo se z verzi in drugi literarni natečaji, srečanje Odkrivamo literarne talente vseh generacij, Teden pisanja z roko, Adventni nagradni bralni izziv in drugi. Prva povabila so hitro obrodila sadove: starejši iz obeh domov so redni udeleženci naših prireditev, sodelujejo pri Bralni znački za odrasle, vsako leto tudi nekateri svoje zapise preberejo na srečanju Odkrivamo literarne talente vseh generacij, ki je prav tako medgeneracijski projekt. Poslane prispevke kasneje predstavimo tudi na skupnih srečanjih. Sodelujejo tudi v pobudi Teden pisanja z roko in Zapišimo spomine.

Slika 2: Eno izmed srečanj v Domu sv. Agate (foto: Aleksandra Papež)

Projektu se je pridružil še en dom
Spomladi leta 2022 se je projektu pridružil še Dom sv. Agate, v katerem je skupina obiskovalcev srečanja sestavljena povsem drugače kot v Domu sv. Lenarta. Skupina je odprta, obiskovalcev je 20 ali več, srečanja potekajo v večnamenskem prostoru, kjer je tudi recepcija. Vložiti je treba kar precej truda, da so srečanja ob vseh zunanjih dejavnikih še vedno zanimiva in všečna. Z zunanjimi dejavniki mislim na moteče dejavnosti, saj gre za večnamenski prostor neposredno pri vhodu v dom – zvonijo telefoni, nekateri stanovalci ob kavi klepetajo s svojci, zaposleni opravljajo svoje naloge ipd. Zato je pomembno, da govoriva glasneje, da je program jedrnat in raznolik ter vključuje teme, ki jih pritegnejo. Večini od njih vzbudijo zanimanje stari časi, torej obujanje preteklosti in pesmi, ki jih skupaj zapojemo. Če je potrebno, program prilagodiva. Pomembno je, da ves čas z občutkom spremljava odzive in jih spodbudiva k sodelovanju.

Petje v večji skupini pripomore k boljšemu fizičnemu počutju, tudi k vedrejšemu razpoloženju. Skupinski duh lahko obudi posameznika iz sveta pozabe in odmaknjenosti, veselje, ki ga izžareva pesem, se dotakne zbranih (Kavčič, 2019, str. 28).

S pesmijo in glasbo popestrimo program v obeh domovih, vključeni so tudi zunanji izvajalci, mladi iz lokalnih glasbenih šol in tudi starejši glasbeniki. Ob dnevu slepih in slabovidnih smo v program vključili slepega glasbenika s harmoniko.

Kaj je še posebej odmevalo v letih 2022 in 2023?

1. 60. obletnica Knjižnice Lenart: Zbiranje receptov naših babic iz domačega kraja in izdaja knjige z naslovom Ke`mo jeli?. S pomočjo naših babic in kmečkih gospodinj je nastala knjiga, v kateri se vonja neki čas, ki ga več ni. Knjigo smo v obeh domovih podarili, na srečanju pa se je razvila debata o jedeh in domači kuhinji. Kar nekaj stanovalcev Doma sv. Lenarta je bilo tudi na prireditvi, katere častna gostja je bila domačinka s. Nikolina Rop, avtorica kuharske knjige Recepti sestre Nikoline.
2. Lokalna legenda o Agati: Legenda iz 16. stoletja pravi, da se je mladi hrastovški grof Friderik zaljubil v lepo Agato. Ljubezen je bila že vnaprej obsojena na pogubo. Ker Agata ni bila plemiškega rodu, je grofica poroki močno nasprotovala. Ožbolt Ilaunig je leta 1928 zapisal to zgodbo v knjigi Črni križ pri Hrastovcu. Dom v Zamarkovi, ki ima ime po sv. Agati, stoji nedaleč stran od gradu Hrastovec in obeležja Črni križ. Iz zgodbe je nastala tudi dramatizacija, ki so jo igrali v več kulturnih društvih po Slovenskih goricah. Do dandanes je doživela številne predelave. Večina obiskovalcev v obeh domovih je legendo poznala, po igranem prizoru in fotografijah iz dramskih uprizoritev je stekla živahna debata. Predstavili sva tudi katalog lokalnega slikarja Konrada Krajnca, ki je naslikal Mitološki ciklus Agata. Vsakemu izmed domov je knjižnica podarila izvod knjige Črni križ pri Hrastovcu.
3. 60. obletnica snemanja filma Srečno, Kekec in predstavitev projekta Od lanu do platna: Kar se dogaja v prostorih knjižnice, radi ponesemo tudi med starostnike v oba domova, tako sva predstavili tudi projekt Turističnega društva iz Destrnika Od lanu do platna, s seboj sva prinesli šopek lanu, tukač, glavnik za česanje lanu in spet obudili spomine, predvsem v Domu sv. Lenarta je stekel živahen pogovor o tej že skoraj pozabljeni poljščini. Stanovalka iz Prekmurja se je spominjala svoje mladosti in dela, ko so doma še sejali lan.

Zaključek
Kakovostna starost je pogojena z družbenimi odnosi in prav medgeneracijsko sodelovanje ter vseživljenjsko učenje sta najpomembnejša med njimi. Knjižnica Lenart omogoča starejšim in ranljivim skupinam dostop do gradiva, ki je zanje še posebej zanimivo: zdravje, dom, kreativno ustvarjanje in leposlovje. Knjige, ki imajo povečan tisk, so označene s posebnimi nalepkami. Starostnikom in stanovalcem domov v naši regiji omogočamo dostop do umetnosti kot pasivno izkušnjo, to so razstave, prireditve in predstavitve ter kreativne delavnice v knjižnici. Tudi srečanje v obeh domovih je preplet socialne vključenosti, umetnosti, zabave in delno tudi kreativne oblike udeležbe. Kot ustvarjalci aktivno sodelujejo s prispevki v že utečenih projektih v knjižnici. Opazili smo razliko med obema domovoma: skupina starostnikov v Domu sv. Lenarta je manjša, bolj odprta in kreativna, odzivna in željna novih spoznanj. Zaradi bližine doma so mnogi med njimi redni obiskovalci knjižnice in prireditev. Skupina v Domu sv. Agate je večja, večina med njimi ima znake demence. V prostoru, kjer izvajamo srečanje, so moteči elementi, ki posegajo v zbranost vseh sodelujočih (recepcija, telefon, drugi neudeleženci itd.). Pesem in glasba pa kljub vsemu vse pritegneta in pripomoreta k boljšemu razpoloženju ter sodelovanju. V obeh domovih je pomembno, da govoriva dovolj glasno in razločno, ker je večina udeležencev naglušnih oz. slabše slišijo. Starejši ljudje so del naše družbe, imajo modrost in izkušnje, zato je prav, da jih delijo z nami. Mi pa jim prinašamo svežino, toplino, odstiramo zgodbe na eni in soustvarjamo skupno zgodbo na drugi strani. Zavedamo se, da je naše poslanstvo tudi zagotavljanje kakovostnejšega sloga življenja starostnikov v institucionalnem varstvu domov.

Viri in literatura

Kavčič, M. (2019). Up: glasbena terapija z osebami z demenco. Ad libitum, društvo za glasbeno terapijo.

Macuh, B. (2019). Medgeneracijsko sodelovanje: potreba in zahteva časa. Kulturni center.

Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Inštitut Antona Trstenjaka.

Statistični urad Republike Slovenije. (b. d.). www.stat.si