Posvetovanja sekcij ZBDS – tretji dan

Tudi tretji dan posvetovanja smo lahko prisluhnili tematsko zelo različnim prispevkom. Prva predavateljica je bila Vesna Vuksan (IFLA). V plenarnem predavanju z naslovom Rebel with a cause: Libraries, communities and the power to spark change je spregovorila o vlogi knjižnic v družbi in opozorila na pomen uporniške drže, ki je nujna, če želimo spremeniti svet na boljše. Predavanje je deloma potekalo v obliki delavnice, v okviru katere smo udeleženci v skupinah oblikovali različne scenarije, povezane s komunikacijo med zaposlenimi in uporabniki knjižnic. Pri tem smo se osredotočali na pomen dobrih medosebnih odnosov ter razmišljali, kako lahko ti prispevajo k uspešnejšemu delovanju skupnosti.

Plenarno predavanje Vesne Vuksan (IFLA).

Sledil je prispevek Bralni motivatorji v digitalni dobi: novi pristopi za spodbujanje branja za užitek v osnovni šoli. Dr. Ana Vogrinčič Čepič (Filozofska fakulteta v Ljubljani) je s sodelavci Mojco Žaberl, dr. Sonjo Pečjak, dr. Tino Pirc, dr. Veroniko Rot Gabrovec (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), Heleno Marolt, Simonom Drofelnikom in Emo Jakoš (Mestna knjižnica Ljubljana) predstavila projekt, namenjen vpeljavi novih pristopov pedagogike branja za užitek v osnovne šole. Projekt, ki se je začel leta 2023 in se bo zaključil konec leta 2025, poteka v Sloveniji, Italiji in na Finskem, njegov namen pa je z vpeljavo novih pristopov spodbujati k branju. Več informacij o projektu je dostopnih na povezavi: Bralni motivatorji v digitalni dobi: novi pristopi za spodbujanje branja za užitek v osnovni šoli.

Sodelujoči: dr. Ana Vogrinčič Čepič, Mojca Žaberl, dr. Sonja Pečjak, dr. Tina Pirc, dr. Veronika Rot Gabrovec (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), Helena Marolt, Simon Drofelnik, Ema Jakoš (Mestna knjižnica Ljubljana)
Moderirala dr. Ana Vogrinčič Čepič.

V sklopu z naslovom Oblikovanje programov knjižnic z in za skupnost smo lahko prisluhnili trem predavanjem. Dr. Andreja Videc (Osrednja knjižnica Celje) je v prispevku z naslovom Merjenje vpliva slovenskih splošnih knjižnic predstavila rezultate ankete, s katero so na nacionalni ravni preverjali vplive knjižnic na štirih ključnih področjih: branje in bralna pismenost, pridobivanje znanja, socialna vključenost ter aktivno državljanstvo in kakovost življenja. Večina anketirancev splošne knjižnice uporablja predvsem za izposojo gradiva, pomoč in svetovanje pri iskanju gradiva ter za pridobivanje informacij. Uporabniki knjižnice največkrat povezujejo s pozitivnimi občutki, kot sta zadovoljstvo in radovednost.

Mag. Breda Podbrežnik Vukmir (Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik) je v prispevku Pomen analize lokalnega okolja za oblikovanje programskih vsebin in infrastrukture splošne knjižnice predstavila posamezne faze analize lokalnega okolja – od opredelitev ciljev analize, zbiranja podatkov, njihove analize in interpretacije do oblikovanja razvojnih nalog in njihove implementacije v delovanje knjižnice. Predavateljica je poudarila pomen vključevanja lokalne skupnosti pri pripravi programskih vsebin ter opozorila, da morajo biti knjižnice pri tem tako prilagodljive kot tudi proaktivne. Predstavljeni dokument bo objavljen v kratkem.

Mira Petrovič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) je udeležencem predstavila Priporočila za izvajanje domoznanske dejavnosti v knjižnicah, ki ponujajo jasne in praktične usmeritve za vsa področja domoznanske dejavnosti, ki bodo knjižnicam v pomoč pri delu v praksi. Priporočila so izšla v tiskani obliki, dostopna pa so tudi na spletni strani knjižnice. Cilji projekta so dvig kakovosti, poenotenje izhodišč in lažje statistično spremljanje izvajanja domoznanske dejavnosti, boljše razumevanje kompleksnosti tega področja ter dvig kompetenc zaposlenih, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo.

Pred tretjim sklopom predavanj z naslovom Kam naprej – knjižnice za trajnostno prihodnost, nas je Ivan Kanič popeljal v preteklost s predstavitvijo ZBDS projekta Znanilci bibliotekarske stroke, del katerega so video portreti knjižničarjev in knjižničark, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke. Portreti so zasnovani kot intervjuji z zaslužnimi knjižničarji, ki jih dopolnjujejo izjave njihovih sodelavcev in sodobnikov. Video portreti so dostopni na YouTube kanalu ZBDS: Znanilci bibliotekarske stroke.

Dr. Irena Eiselt in Katarina Kač (NUK) sta v prispevku z naslovom Knjižnice za trajnostni razvoj kot akterke družbenih sprememb: med smernicami in skupnostjo predstavili rezultate delavnice, ki je maja 2025 v okviru mednarodne konference Where Do We Stand: Libraries and the Sustainable Development Goals potekala v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica. Namen delavnice je bil raziskati pomen Iflinih smernic za zelene knjižnice. Udeleženci so se posvetili štirim ključnim področjem: zasnovi stavb in prostorov, trajnostnemu upravljanju in vsakodnevnemu delovanju knjižnic, trajnostnim zbirkam ter storitvam in programom za uporabnike, pa tudi vlogi knjižnic pri vključevanju in opolnomočenju skupnosti. Skupni zaključek je bil, da lahko že z majhnimi koraki naredimo veliko na poti k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v knjižnicah.

Valentina Popović (Gradska biblioteka ‘Milovan Danojlič’) je v prispevku Co-lib: Empowering Sustainable Library Practice through Regional Collaboration – Libraries as Catalysts for Change predstavila platformo CO-LIB, nastalo v okviru projekta Common Waste – Common Libraries. Namen projekta je opolnomočiti knjižničarje za uporabo trajnostnih praks, izmenjavo znanja in krepitev regionalnih mrež. Platforma ponuja digitalna orodja in vire za strokovni razvoj ter omogoča deljenje izkušenj in primerov dobrih praks. Pobuda poudarja pomen sodelovanja, digitalnih rešitev in uporabe zelenih načel pri vsakodnevnem delu knjižnic, hkrati pa spodbuja inovacije v knjižničarstvu in prispeva k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Vse informacije o projektu in možnostih sodelovanja so dostopne na spletni strani CO-LIB.

Manja Pergar in Saša Vidmar (Goriška knjižnica) sta v prispevku Znanje danes, trajnost jutri: splošne knjižnice na misiji uresničevanja CTR uvodoma spregovorili o trajnostnem razvoju in o vlogi splošnih knjižnic pri podpori uresničevanja in ozaveščanja o trajnostnih ciljih ter pri spodbujanju trajnostnega razvoja v skupnosti. Po uvodnem delu sta predstavili izsledke raziskave Cilji trajnostnega razvoja v slovenskih splošnih knjižnicah. Raziskava, ki je bila namenjena direktorjem splošnih knjižnic, je preučevala poznavanje in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Osredotočila se je na vprašanji, katere cilje vidijo kot prioritetne ter katere trajnostne prakse že izvajajo. Ugotovitve raziskave so izpostavile predvsem potrebo po večjem ozaveščanju in izobraževanju knjižničnega osebja ter po sistematičnem vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v vsakodnevno delo knjižnic.

Posvetovanje je zaključila predsednica ZBDS Damjana Vovk, ki je povzela pestro in bogato tridnevno dogajanje in nas povabila na konferenco ZBDS 2026, ki bo potekala med 16. in 18. 9. 2026 pod naslovom Kdaj, če ne zdaj? Skupaj za razvoj knjižnic.

Predstavitve so dostopne na spletni strani ZBDS.