Poslušanje branja: zvočne knjige Audibook v Sloveniji in primer Splošne knjižnice Slovenske Konjice

Izvleček

V prispevku sta predstavljena razvoj in uporaba zvočnih knjig v Sloveniji s poudarkom na mobilni in spletni aplikaciji Audibook ter na primeru Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Predstavljen je razvoj aplikacije Audibook, njen vstop na slovenski trg ter vzpostavitev platforme Audibook za knjižnice, ki omogoča knjižnicam organizirano nabavo licenc in uporabnikom brezplačno izposojo zvočnih knjig na podlagi knjižničnega članstva. Analizirana je uporaba Audibooka v Splošni knjižnici Slovenske Konjice med letoma 2021 in 2025 ter prikazana rast zbirke zvočnih knjig, števila izposoj in vključenosti članov. Rezultati ankete med uporabniki razkrivajo, da kljub rastoči uporabi velik delež članov še ne ve, da jim knjižnica omogoča brezplačen dostop do zvočnih knjig. V sklepnem delu so osvetljeni ključni izzivi, kot so omejen nabor naslovov in visok delež članov, ki za storitev še ne ve, ter poudarjene priložnosti za knjižnice: sistematična promocija, večja vidnost storitve, priporočilni seznami, delavnice ter uporaba QR-kod za lažji dostop do vsebin.

Ključne besede: zvočne knjige, digitalne knjige, Audibook, splošne knjižnice, Splošna knjižnica Slovenske Konjice, bralna kultura, dostopnost

1 Od branja k poslušanju

V zadnjih letih se je v svetu knjige zgodila tiha, a pomenljiva revolucija. Raziskava Knjiga in bralci VII ugotavlja, da sta se na globalnih knjižnih trgih v zadnjih petih letih zgodili dve pomembni spremembi: rast uporabe e-knjig se je ustavila, hkrati pa se je začel precejšen vzpon zvočnic (Gerčar idr., 2024, str. 42).

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je zvočna knjiga – imenovana tudi zvočnica ali govoreča knjiga – opredeljena kot zvočni zapis besedila knjige (Kanič idr., 2009).

Ločimo med zvočno knjigo na fizičnem nosilcu (CD-ROM) in zvočno knjigo z oddaljenim dostopom. Zvočna knjiga na fizičnem nosilcu je knjižnično gradivo, ki ima vse značilnosti klasične enote v knjižnični zbirki. Knjižnica takšno gradivo pridobi v last, inventarizira, ga fizično opremi ter hrani v skladu s pravili za avdiovizualno gradivo. Zvočna knjiga z oddaljenim dostopom je elektronski vir, ki ni del fizičnega fonda knjižnice. Knjižnica praviloma ne kupi gradiva, temveč licenco za dostop in omogoča uporabo prek zunanje platforme (portala oziroma aplikacije ponudnika). V tem primeru knjižnica ne izvaja fizične izposoje, temveč upravlja dostop do zvočnih knjig, ki je vezan na članstvo v knjižnici, časovno omejen ter pogosto omejen s številom sočasnih uporabnikov ali številom izposoj. Dostop do gradiva je omogočen na daljavo, 24 ur na dan in ne zahteva fizičnega obiska knjižnice. V katalogu COBISS so zvočne knjige prepoznavne zaradi uporabe bibliografskega formata COMARC/B, ki omogoča natančno označevanje vrste gradiva, nosilca in vsebine.

Zvočne knjige in e-knjige se v založniškem žargonu pogosto združujejo pod oznako »digitalne knjige«, vendar znotraj te kategorije zvočne knjige ustvarijo že več kot tri četrtine prometa tega segmenta (Gerčar idr., 2024, str. 42).

Za slovenski knjižni trg avtorji raziskave realno ocenjujejo, da ta trend za zdaj še ni resneje vplival na stanje na slovenskem knjižnem trgu (Gerčar idr., 2024, str. 42), vendar podatki kažejo, da se poslušanje knjig tudi v Sloveniji vztrajno uveljavlja. Pri tem imajo posebno vlogo splošne knjižnice: ne le da omogočajo brezplačen dostop do zvočnih knjig, temveč so pogosto prve, ki opozorijo uporabnike, da je knjigo mogoče tudi poslušati.

Središče tega razvoja v slovenskem prostoru je aplikacija Audibook, ki združuje ponudbo zvočnih knjig za trg in za knjižnice.

2 Zgodovinski razvoj zvočnih knjig v Sloveniji

Zvočne priredbe literarnih besedil so bile v 60. in 70. letih 20. stoletja razširjene najprej na gramofonskih ploščah, pozneje pa na kasetah in zgoščenkah, ki so postale standardni nosilec zvočnih knjig v splošnih knjižnicah. Po letu 2008 je produkcija zvočnih knjig v slovenščini zaradi majhnega trga, visokih stroškov in piratstva izrazito upadla (Phillips in Kovač, 2023). Nekaj let je kazalo, da bo zvočna knjiga ostala predvsem domena specializiranih knjižnic za slepe in slabovidne ter nekaj redkih založniških projektov. Prelomnica je bil pojav mobilne aplikacije Audibook.

3 Audibook: digitalna domena za zvočne knjige

Aplikacija Audibook je na slovenski trg vstopila leta 2017. Uporabnikom omogoča pregledovanje, izbiro, prenos in poslušanje zvočnih knjig v slovenskem jeziku. Nudi, kar od sodobne zvočne knjige pričakujemo: poslušanje na pametnem telefonu ali tablici, prilagodljivo hitrost, zaznamke in sinhronizacijo med napravami (Povše, 2022).

Leta 2019 je podjetje Audibook v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic Slovenije razvilo spletno platformo Audibook za knjižnice, ki omogoča slovenskim knjižnicam pregledovanje, izbiranje in nakupovanje licenc zvočnih knjig za knjižnično izposojo (Povše, 2022). Član knjižnice se v aplikaciji Audibook registrira, izbere svojo knjižnico, se prijavi s podatki za storitev Moja knjižnica in si zvočne knjige izposoja brezplačno. Knjižnica plača licence za izposojo vključno z naročnino in tako uporabnikom odpre vrata v svet zvočnih knjig (Marinšek, 2025).

Po podatkih ponudnika (Povše, 2025) je bilo do konca novembra 2025 v Audibooku že več kot 7900 zvočnih knjig, od tega 1345 naslovov v slovenskem jeziku. Opravljenih je bilo več kot 140.000 prenosov aplikacije in skupno že več kot 82.000 registriranih uporabnikov, med katerimi jih je 31.000 do konca novembra povezalo svoj uporabniški račun s knjižničnim članstvom. Več kot tretjina aktivnih poslušalcev torej do zvočnih knjig dostopa prek slovenskih splošnih knjižnic.

Vsak mesec se v aplikacijah Audibook opravi približno 4100 knjižničnih izposoj zvočnih knjig. Do konca novembra 2025 so člani knjižnic v aplikacijah Audibook skupno izvedli že več kot 150.000 izposoj, od tega več kot 41.000 izposoj samo v prvih enajstih mesecih leta 2025 (Povše, 2025).

4 Primer Splošne knjižnice Slovenske Konjice

Splošna knjižnica Slovenske Konjice se je v sistem Audibook za knjižnice vključila konec leta 2020. V prvem letu je uporabljala licenčni paket 1 – Leposlovje (100 naslovov, 52 izposoj na naslov), nato pa je prešla na licenčni paket 3 – Prosta izbira, ki omogoča nakup posameznih naslovov glede na potrebe članov (Marinšek, 2025). Za uporabo sistema Audibook za knjižnico je treba poravnati letni paket naročnin, pogoj za aktivacijo naročnine pa je izbor najmanj 100 dodatnih naslovov iz razpoložljive ponudbe. Posamezni naslovi so cenovno različno ovrednoteni, z njihovo vključitvijo pa knjižnica pridobi različno število možnih izposoj, najpogosteje 52 oziroma 26 izposoj na posamezen naslov.

Knjižnica letno določa proračun za nabavo knjižničnega gradiva, vključno z elektronskimi viri, ter opredeli cilje nabave. Izbor knjižničnega gradiva, vključno z digitalnimi viri, poteka na podlagi strokovne presoje in v skladu z nabavno politiko knjižnice. Knjižnica samostojno odloča, katere naslove bo omogočila svojim članom, pri čemer upošteva strokovna priporočila, potrebe in zanimanja uporabnikov, dostopnost, raznolikost ciljnih skupin ter dejansko uporabo gradiva. Ponudnik Audibook posreduje knjižnicam sezname zvočnih knjig, ki še niso vključene v obstoječo zbirko knjižnice, vendar izkazujejo največ ogledov in zanimanja med člani knjižnice, registriranimi v aplikaciji Audibook. Ti podatki pomenijo dodatno podporo pri odločanju o dopolnjevanju digitalne zbirke. Uporabniki lahko na izbor gradiva vplivajo tudi s predlaganjem naslovov (prek spleta ali neposredno v knjižnici) in z izposojo, kar jasno izraža zanimanje za posamezne žanre ali vsebinske sklope. Ti odzivi se upoštevajo pri prihodnjih nabavnih odločitvah knjižnice in posledično tudi pri oblikovanju nabora gradiv v sistemu Audibook.

V letu 2025 je bila v knjižnici opravljena raziskava o uporabi zvočnih knjig, ki je pokazala vsakoletno naraščanje izposoj zvočnih knjig prek aplikacije Audibook (Marinšek, 2025).

Tabela 1: Rast zbirke Audibook (2021–2025)

Tabela 2: Rast izposoje zvočnih knjig (2021–2025)

Tabela 3: Največkrat izposojene zvočne knjige do 30. 11. 2025

Statistični podatki o uporabi (stanje na dan 30. 11. 2025):

• 31.247 zakupljenih izposoj
• 614 zakupljenih naslovov
• 1045 skupno opravljenih izposoj
• 140 dodanih članstev

Podatki kažejo na stabilno rast zbirke in izposoj ter na dejstvo, da se zvočne knjige med člani knjižnice postopno uveljavljajo kot dopolnilo klasičnemu branju.

5 Promocija in izziv: »Nisem vedel, da lahko.«

Splošna knjižnica Slovenske Konjice aktivno promovira zvočne knjige prek družbenih omrežij, plakatov, letakov, knjižnih kazalk in osebnih predstavitev. Uporabnikom ponuja tiskana navodila za uporabo aplikacije Audibook ter osebno pomoč knjižničarja pri prvi uporabi. Pomemben del promocije poteka v okviru programa Rastem s knjigo, ki vsako leto doseže približno 400 sedmošolcev in dijakov, ter na drugih izobraževanjih za uporabnike, na katerih knjižnica redno predstavlja zvočne knjige.

Kljub temu so rezultati ankete razkrili presenetljivo vrzel v poznavanju storitve. V anketi, izvedeni med člani knjižnice, pri čemer je vprašalnik v celoti izpolnilo 63 anketirancev (75 odstotkov žensk in 25 odstotkov moških), dodatnih pet vprašalnikov je bilo izpolnjenih delno, vendar so bili kljub temu vključeni v analizo (Marinšek, 2025), je:

• 22 odstotkov anketirancev odgovorilo, da aplikacijo Audibook dobro poznajo,
• 48 odstotkov je zanjo že slišalo, a je ne poznajo dobro,
• 30 odstotkov pa je zanjo slišalo prvič.

Še zgovornejši je podatek, da 55 odstotkov anketirancev ni vedelo, da jim knjižnica omogoča brezplačno izposojo zvočnih knjig prek aplikacije Audibook.

Rezultati raziskave, opravljene v Splošni knjižnici Slovenske Konjice, so primerljivi z raziskavo avtorice Čuk o uporabi zvočnih knjig Audibook v Knjižnici Logatec. Tudi tam izposoja digitalnih zvočnih knjig iz leta v leto narašča, uporabniki pa so si v času opravljene raziskave želeli intenzivnejše promocije in jasnejših navodil za uporabo (Čuk, 2024).

6 Pogled ponudnika: razvoj, izzivi in prihodnost zvočnih knjig v Sloveniji

Marjan Povše, vodja marketinga pri podjetju Audibook, poudarja, da je bil slovenski trg zvočnih knjig pred letom 2017 praktično neobstoječ, predvsem zaradi razširjenega piratstva in pomanjkanja ustrezne tehnologije za varno distribucijo. Vstop Audibooka je pomenil pomembno prelomnico, saj je uporabnikom prvič omogočil sistematičen dostop do zvočnih knjig v slovenskem jeziku (Povše, 2025). Že v prvem mesecu delovanja je aplikacija Audibook pritegnila več kot tisoč uporabnikov, število pa se je v naslednjih mesecih in letih vztrajno povečevalo (Povše, 2025). V začetnem obdobju se je sicer pojavljalo določeno nezadovoljstvo, predvsem zaradi omejenega nabora razpoložljivih naslovov, kar je sprožilo tudi več kritičnih odzivov. Kljub temu je večina uporabnikov prepoznala, da omejitve ponudbe niso bile izključno posledica delovanja platforme, ter pozitivno ocenila vložen trud in zanesljivost delovanja aplikacije (Povše, 2025).

Sodelovanje z založniki je po letu 2017 oživilo produkcijo; leta 2022 je bilo izdanih 265 novih naslovov, k čemur so pomembno prispevale tudi subvencije Javne agencije za knjigo (ki se po vmesni ukinitvi ponovno obetajo za leto 2026) (Povše, 2025).

V začetni fazi so prevladovali predlogi in pripombe, povezani z uporabniško izkušnjo, saj prve različice aplikacije še niso vključevale vseh danes pričakovanih funkcionalnosti. Posamezne programske napake so se sicer pojavljale, vendar so bile praviloma odpravljene hitro, delovanje aplikacije pa je danes stabilno in zahteva le redke uporabniške intervencije (Povše, 2025).

Povše navaja, da so bili prisotni izzivi tudi pri produkciji prvih zvočnih knjig, zlasti zaradi pomanjkanja izkušenih interpretov, kar se je občasno izrazilo v pripombah glede kakovosti interpretacije. Kasneje so bili nekateri posnetki nadomeščeni, danes pa razpolagajo z obsežno bazo več kot 300 bralk in bralcev ter z analitičnimi podatki, ki omogočajo bolj premišljeno in kakovostno izbiro interpretov (Povše, 2025).

Število uporabnikov platforme Audibook se je v celotnem obdobju stalno povečevalo, pri čemer je bil najizrazitejši porast zaznan ob začetku pandemije covida-19. Zaradi zaprtja knjižnic so se v tem času izrazito razširile digitalne oblike dostopa, mesečno pa je bilo pridobljenih tudi več kot 8000 novih uporabnikov (Povše, 2025). Dodatno rast sta spodbudila vključevanje knjižnic v sistem Audibook od leta 2020 ter uvedba možnosti knjižnične izposoje zvočnih knjig za člane splošnih knjižnic, kar se je izrazilo v povečanem številu uporabnikov in izposoj (Povše, 2025).

V zadnjem obdobju se je dinamika rasti ustalila; platforma že dalj časa beleži povprečno približno 1500 novih uporabnikov na mesec (Povše, 2025). Novembra leta 2025 je skupno število registriranih uporabnikov preseglo 82.000 (Povše, 2025).

Pomembna novost v letu 2025 je uvedba spletne aplikacije Audibook, ki omogoča uporabo zvočnih knjig na vseh napravah, ne več zgolj na mobilnih telefonih (Povše, 2025).

Kot pojasnjuje Povše (2025), naj bi po podatkih Statista delež uporabnikov zvočnih knjig med vsemi bralci v državah Evropske unije zrasel z 29,2 odstotka v letu 2025 na približno 33,9 odstotka do leta 2030 (Statista, 2025). Razlike med državami so pri tem precejšnje; najrazvitejše so nordijske države, kjer so že leta 2025 dosegli povprečni delež 43,7 odstotka uporabnikov zvočnih knjig (Statista, 2025). Povše (2025) obenem poudarja, da Slovenija za evropskim povprečjem izrazito zaostaja.

V Sloveniji je leta 2024 delež uporabnikov zvočnih knjig znašal 14,5 odstotka vseh bralcev (Povše, 2025). Glede na povprečno letno rast v zadnjih letih, ki znaša približno 16 odstotkov, se ocenjuje, da bo delež v letu 2025 dosegel okoli 17 odstotkov (Knjiga in bralci VII, 2024). Če se bo trend nadaljeval, bi lahko do konca desetletja ta delež presegel 30 odstotkov (Povše, 2025).

Razlika med Slovenijo in evropskim povprečjem bo po napovedih v prihodnjih letih še vedno opazna. Povše (2025) poudarja, da bo leta 2026 v Evropi zvočno knjigo poslušal eden od treh bralcev, medtem ko bo v Sloveniji zvočno knjigo uporabljal le eden od šestih, kar pomeni resen izziv za slovenski knjižni prostor. Še posebej skrb vzbujajoč je podatek, da mladi med 18. in 24. letom kar v 76 odstotkih poslušajo zvočne knjige v angleškem jeziku, kar dodatno poglablja izzive za razvoj in ohranjanje slovenske knjižne produkcije (Povše, 2025).

Povše (2025) navaja, da knjižnice niso zgolj odjemalci licenc, temveč ključni partnerji pri zmanjševanju digitalnega razkoraka, pri čemer poudarja, da:

• knjižnice omogočajo brezplačen dostop do zvočnih knjig in s tem bistveno prispevajo k večji dostopnosti literature, kar je posebej pomembno za posameznike, ki si dragih naročniških storitev ali nakupa zvočnih knjig ne morejo privoščiti;
• spodbujajo bralno kulturo z aktivnim promoviranjem zvočnih knjig kot alternative ali dopolnitve klasičnemu branju, kar omogoča vključevanje novih skupin uporabnikov, tudi tistih, ki berejo manj ali jim tradicionalno branje ne ustreza;
• imajo zvočne knjige, dostopne prek knjižnic, posebno vrednost za slabovidne osebe, ljudi z disleksijo in drugimi težavami pri branju tiskanih besedil, starejše uporabnike ter časovno zelo obremenjene posameznike, saj jim omogočajo t. i. »branje med aktivnostmi«, na primer med vožnjo ali opravljanjem nezahtevnih opravil, s čimer se prilagajajo sodobnemu življenjskemu slogu;
• knjižnice prispevajo h krepitvi digitalnih kompetenc svojih uporabnikov, saj jih usmerjajo pri uporabi digitalnih aplikacij in nudijo podporo pri dostopu do digitalnih vsebin, s čimer zmanjšujejo digitalni razkorak in povečujejo samozavest uporabnikov pri uporabi sodobnih tehnologij;
• podatki o izposoji zvočnih knjig pomagajo založnikom pri načrtovanju novih izdaj;
• platforma Audibook omogoča knjižnicam popolno avtomatizacijo procesov, kar zmanjšuje administrativno breme.

»V prihodnje se Audibook usmerja v povezovanje vseh deležnikov – od Ministrstva za kulturo do malih založnikov. Cilj je povečati nabor naslovov, ki trenutno še ne zadovoljujejo vseh potreb trga, ter zvočno knjigo dokončno uveljaviti kot enakovredno obliko knjižne kulture v Sloveniji« (Povše, 2025).

7 Zaključek

The International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) poudarja, da so zvočne knjige ena temeljnih dostopnih oblik knjižničnega gradiva, saj omogočajo enakovreden dostop do informacij in leposlovja osebam z okvarami vida, disleksijo ter drugim uporabnikom, ki imajo težave pri branju tiskanih besedil (IFLA, 2024). Med ključne ciljne skupine spadajo osebe z disleksijo in drugimi specifičnimi učnimi težavami, starejši uporabniki z oslabljenim vidom ali zmanjšano zmožnostjo daljšega branja in tudi uporabniki z gibalnimi omejitvami ter tisti, ki zaradi časovnih ali življenjskih okoliščin raje posegajo po poslušanju kot po klasičnem branju.

Čeprav zvočne knjige v Sloveniji še niso tako razširjene, kot kažejo globalni trendi, se zanimanje zanje postopno povečuje, vse več tradicionalnih bralcev pa postaja tudi poslušalcev. Primer Splošne knjižnice Slovenske Konjice kaže na spreminjanje uporabniških navad in potrjuje, da izposoja zvočnih knjig prek platforme Audibook iz leta v leto narašča, med najbolj poslušanimi naslovi pa prevladuje kombinacija del s področja osebne rasti, kriminalnih romanov in obveznih šolskih branj (Marinšek, 2025).

Rezultati ankete hkrati razkrivajo ključen izziv: več kot polovica anketiranih članov ni bila seznanjena, da jim knjižnica omogoča brezplačno izposojo zvočnih knjig. Ta podatek potrjuje Youngova ugotovitev (2018, str. 263), da se zvočne knjige ne promovirajo same od sebe, temveč zahtevajo aktivno vlogo knjižnice in knjižničarjev. Knjižničar ni samo posrednik gradiva, temveč tudi informator, svetovalec in promotor dostopnih oblik branja. Na to, da se uporabnik prvič odloči za uporabo zvočne knjige, zelo vplivajo osebni stik na izposojevalnem pultu, ciljno usmerjena priporočila in kratke razlage delovanja aplikacij.

Izziv prihodnjih let zato ni zgolj širitev nabora zvočnih knjig, temveč tudi učinkovito informiranje, promocija in dolgoročno spremljanje uporabniških navad. Večja integracija zvočnih knjig v obstoječe bibliografske sisteme, zlasti z jasnimi oznakami in povezavami v zapisih COBISS+, bi lahko uporabnika neposredno usmerila do zvočne različice gradiva. Pomembno je tudi dosledno izpostavljanje zvočnih knjig v fizičnem prostoru knjižnice (plakati, tematski kotički, označbe na policah), redno objavljanje priporočilnih seznamov po žanrih in ciljnih skupinah ter organizacija kratkih predstavitev ali delavnic, namenjenih predvsem starejšim uporabnikom in staršem otrok z bralnimi težavami.

Kot primer dobre prakse se je v Splošni knjižnici Slovenske Konjice izkazala uporaba QR-kod, ki napotujejo do naslovov zvočnih knjig (ki jih nudi knjižnica), smiselno pa bi bilo QR-kode namestiti tudi neposredno v tiskano knjigo, kar bi uporabnika s preprostim skeniranjem vodilo do zvočne različice istega naslova. Takšna rešitev bi bila lahko učinkovita oblika promocije, saj bi povezala fizično gradivo z digitalno storitvijo in ne bi bilo potrebno dodatno iskanje. Za uspešno izvedbo bi bilo priporočljivo, da knjižnica k izbrani knjigi priloži navodila in QR-kodo, ki vodi neposredno do aplikacije ali konkretnega naslova.

Knjižnice z omogočanjem brezplačnega dostopa do zvočnih knjig pomembno prispevajo k večji dostopnosti literature ter vključevanju raznolikih ciljnih skupin uporabnikov, zlasti ranljivih skupin. Z aktivno promocijo zvočnih knjig kot dopolnitve ali alternative klasičnemu branju ter z nudenjem podpore pri začetni uporabi pa se lahko njihova prepoznavnost še poveča. Vloga knjižnice je, da jih predstavi, pojasni in približa uporabnikom.

Viri in literatura

Čuk, Z. (2024). Uporaba zvočnih knjig aplikacije Audibook med uporabniki Knjižnice Logatec [pisna naloga za bibliotekarski izpit]. Knjižnica Logatec. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG9EEUHW

Gerčar, J., Kovač, M., Blatnik, A. in Rugelj, S. (2024). Knjiga in bralci VII: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024. UMco.

IFLA Guidelines for Making Libraries Accessible for People with Disabilities (2022). IFLA. https://repository.ifla.org/rest/api/core/bitstreams/5fc79fcf-94b1-442b-b43d-09f7f322f4f1/content

Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Marinšek, S. (2025). Poslušanje branja: od kaset do zvočnih knjig v Splošni knjižnici Slovenske Konjice [pisna naloga za bibliotekarski izpit]. Splošna knjižnica Slovenske Konjice. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJG9P3Q2

Nyre, L. (2008). Sound Media: From Live Journalism to Music Recording. Routledge.

Phillips, A., in Kovač, M. (2023). Je to knjiga?. Cankarjeva založba.

Povše, M. (2022). Zvočne knjige v slovenskem jeziku. Blog COBISS. https://blog.cobiss.si/2022/07/04/zvocne-knjige-v-slovenskem-jeziku/

Povše, M. (2025). Razvoj, izzivi in prihodnost zvočnih knjig v Sloveniji. Intervju. Neobjavljeno gradivo. Lastni arhiv.

Rubery, M. (2011). Introduction: Talking Books. V M. Rubery (ur.), Audiobooks, Literature, and Sound Studies (str. 1–25). Routledge.

Young, R. (2018). Listen up: Best practices for audiobooks in libraries. Reference & User Services Quarterly, 57(4), 263–268.