Poročilo z nacionalnega posveta Branje za znanje

V petek, 8. septembra 2023, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekal posvet z naslovom Branje za znanje, ki je bil tudi letos uvod v Nacionalni mesec skupnega branja. Osrednja tema nacionalnega posveta, ki ga je organiziralo Bralno društvo Slovenije, je bila tokrat doslej vse prevečkrat spregledano branje stvarne literature.

Dogodek so otvorili vabljeni govorci – predsednica Bralnega društva Slovenije, mag. Savina Zwitter,  Tjaša Urankar z Javne agencije za knjigo RS, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, in predstavnica ZRSŠ.

Temeljni namen posveta je bil ozaveščanje pomena branja stvarne literature. Svoj pogled na to so predstavili na eni strani avtorji, založniki, uredniki in ilustratorji ter na drugi strani bralci in tisti, ki skrbijo za to, da si stvarna literatura utira pot med (mlade) bralce.

Zbrane je že v uvodu s svojim plenarnim predavanjem navdušila Brati znanost, brati svet  navdušila dr. Tina Bilban, ki že več let deluje kot raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in avtorica. Njeno delo se vseskozi odvija na preseku sodobne znanosti, filozofije in literature. Med drugim je v zadnjih letih izdala niz poučnih knjig za mlade bralce 50 abstraktnih izumov, Kaj sploh je to?, Kaj misliš, kdo? in Čudni kvantni svet. V svojem predavanju je zelo nazorno s konkretnimi primeri ponazorila vprašanje terminologije. To se poraja že ob samem poimenovanju literature, ki prinaša neka nova spoznanja, vedenje o svetu. V literarnem svetu tako govorimo o informativni, strokovni, znanstveni, poljudnoznanstveni literaturi, o poučni knjigi, priročniku … Kljub različnim definicijam pa je dr. Bilban opozorila na dejstvo, da sta za razumevanje terminologije bistvena vsakokraten trenuten družbeni kontekst ter »status« oz. razumevanje pomembnosti znanja v posamezni družbi.

V nadaljevanju  je o ustvarjanju izobraževalnih gradiv spregovoril dr. Sašo Dolenc, filozof, fizik, pisatelj in publicist, ki je že vrsto let vpet v znanost in posredovanje znanstvenih dosežkov ter razmislekov o znanosti širši javnosti. S knjigami, kot sta Od genov do zvezd in njeno nedavno nadaljevanje Od genov do zvezd in naprej je uspel znanost približati tudi mlajšim bralcem. Na tokratnem posvetu je predstavil svoj pogled na vpliv pripovedovanja zgodb na človeške možgane. Ob predpostavki, da vsi ljudje znamo pripovedovati zgodbe, da pa niso vse pripovedi zanimive, je spregovorilo tem, kako dolgočasne vsebine spremeniti v zanimive zgodbe.

S predavanjem Pisanje poljudnoznanstvenih besedil in družbena angažiranost – je to dvoje združljivo? je besedo na govorniškem odru prevzel dr. Samo Kreft, ki je doslej poleg mnogo znanstvenih napisal tudi preko 60 poljudnih in strokovnih člankov v revijah, kot so Proteus, Farmacevtski vestnik, Zdravje, Kvarkadabra, Lačna Bučka idr. Povedal je, da v svetu znanosti obstajajo bolj ali manj zanimive teme, od posameznika pa je odvisno, kako jih bo v raznih prispevkih, knjigah predstavil širši javnosti oz. bralcem. O istih stvareh lahko namreč pišemo na različne načine, včasih že ena sama beseda lahko povsem spremeni pomen oz. percepcijo bralcev.

Po odmoru je svoj pogled na branje neleposlovnih besedil in sodobne jezikovne pripomočke predstavil dr. Kozma Ahačič – »jezikoslovec, ki z raziskovanjem razvoja slovenščine od 16. stoletja naprej po eni strani koplje po preteklosti (v monumentalni knjigi Stati inu obstati je popisal prvih 50 slovenskih tiskanih knjig), po drugi strani pa z novimi jezikovnimi portali kot sta Fran in Franček, katerih idejni oče in urednik je ter z izdajo slovnic za mladostnike (Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat) skrbi za slovenski jezik danes in za prihodnost«. Opomnil je, da je jezik živ organizem, ki se ves čas razvija in spreminja. Digitalno branje poteka v možganih povsem drugače kot branje tiskanih knjig. Slednje je dokaj »nenaraven« proces, ki terja (vsaj na začetku) napor, garanje, trdo delo. Ob tem pa je nujno odlično obvladovanje jezika.

Dr. Samo Rugelj, po izobrazbi farmacevt in magister ekonomije, sicer pa publicist, urednik in založnik založbe UMco, je v predavanju Izbiranje in izdajanje knjig: med vizijo, iluzijo in realnostjo predstavil, kako zahtevna je v resnici pot od ideje do objave knjig. Uredniško delo je nemalokrat po krivici povsem spregledano oz. nerazumljeno. V resnici pa imajo uredniki izjemno pomembno vlogo pri nastanku in posredovanju literature, še posebej stvarne literature, katere trg lahko vse prehitro postane »prenasičen« z izdajami na isto temo.

Z založniškega zornega kota je svoj razmislek o pomenu branja stvarne literature predstavila še mag. Emica Antončič, literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica ter ustanoviteljica in vodja mariborske založbe Aristej. Založba že več kot dve desetletji uspešno izdaja poljudnoznanstveno zbirko Pojmovniki za mlade, ki prinaša nova znanja domačih avtorjev s področja humanistike in umetnosti, spregledana v šolskih učbenikih.

V popoldanskem času smo prisluhnili še trem predavanjem: o pomenu statistične pismenosti je spregovorila dr. Ana Slavec, svetovalka za statistiko v InnoRenew CoE, ki med drugim piše, pregleduje in ureja poljudnoznanstvena besedila ter je sovoditeljica znanstvenega podkasta.

Kako napisati najboljši evropski učbenik nas je poučila dr. Marina Dermastia, ki se že več desetletij posveča preučevanju razvoja rastlin, pomemben del njenega raziskovalno dela pa je opravila tudi kot (so-)avtorstvo in urednica osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov. Med drugim je v soavtorstvu Toma Turka ter Radovana Komela izdala učbenik Kjer se življenje začne, ki je prejel bronasto nagrado BESA v tekmovanju za najboljši evropski srednješolski učbenik.

Sklop predavanj je zaključila mag. Marija Nabernik, ki je predstavila zelo pomembno dimenzijo stvarne literature – vlogo znanstvene ilustracije.

V zaključku posveta smo lahko udeleženci prisluhnili vedno dobrodošlim predstavitvam dobrih praks. Svoje izkušnje so z nami delili: dr. Gregor Torkar o izsledkih in priporočilih projekta za kakovost slovenskih učbenikov, Rok Omahen o nastajanju in uporabnosti prispevkov na spletni strani MMC RTV Slovenija, Petra Potočnik in Manca Perko o branju glede na zanimanje, mag. Darja Lavrenčič Vrabec nam je predstavila, kako rastejo in zorijo (poučne) zlate hruške, Klara Jan pa poljudnoznanstveno ilustracijo v kontekstu interaktivne digitalne knjige.

Ob koncu posveta smo se soglasno strinjali, da je kritično branje stvarne literature z razumevanjem na vseh starostnih stopnjah – od vrtčevskih otrok do odraslih bralcev – izjemno pomembno za razvoj vseh vrst pismenosti, tudi digitalne in medijske pismenosti.