Poročilo z letnega srečanja bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope SEALL in 15. obletnice delovanja društva

V Mostarju je 26. in 27. junija 2025 potekala 22. mednarodna konferenca Aktualna civilna in gospodarska zakonodaja in pravne prakse. Na otvoritvi konference sta predavatelje in goste pozdravili prof. dr. sc. Snježana Pehar, dekanja Pravne fakultete Univerze v Mostarju, in prof. dr. sc. Sanja Bijakšić, prorektorica za mednarodno sodelovanje Univerze v Mostarju.

Letošnja konferenca, ki je potekala v hotelu »Mostar«, je privabila veliko število pravnih teoretikov in praktikov, ki so razpravljali o najnovejših dosežkih pravne stroke na področju civilne in gospodarske zakonodaje, pravne prakse ter številnih drugih aktualnih temah.

V okviru omenjene konference je potekalo tudi dvodnevno srečanje in okrogla miza SEALL, na temo Pravno knjižničarstvo v Jugovzhodni Evropi: razvoj in perspektive, ki jo je organiziralo Društvo bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope (SEALL).

Na posvetu SEALL, ki se je prvi dan odvilo tudi v hotelu »Mostar«, drugi dan pa na Pravni fakulteti Mostar, so sodelovali kolegi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Predstavili so se tudi novi člani SEALL-a. Dodatno pa je bil svečan trenutek ob predstavitvi zbornika »Spomenica«, s katerim je bila obeležena 15. obletnica delovanja društva.

Različne obravnavane teme so spodbudile živahno razpravo. Posebej zanimivo predavanje je imel kolega Dragutin Nemec z zagrebške Pravne fakultete z naslovom: “Prihodnost pravnega in sorodnega knjižničarstva”.

Predstavitev je obravnavala začetke, razvoj in prihodnost pravnih in sorodnih knjižnic ter poklica pravnih in sorodnih knjižničarjev v luči družbenih, izobraževalnih in pravnih ter ostalih sprememb in trendov. Navedena so bila področja delovanja pravnih in sorodnih knjižničarjev ter potreba po utrjevanju njihovega profesionalnega statusa skozi raznolike vloge, ki jih opravljajo znotraj različnih ustanov, v katerih delujejo – od pravnih, pravosodnih in sorodnih, zasebnih vse do visokošolskih. Poudarjena je bila specifičnost področja prava in sorodnih področij ter kako jo uporabiti v obojestransko korist knjižničarjev, visokošolske in strokovne skupnosti, ki ji služijo, ter celotne družbe. Poleg tega se morajo visokošolske knjižnice na pravnih fakultetah in sorodnih ustanovah odzvati tudi na izzive kot so sodelovanje v izobraževalnih in znanstvenih funkcijah ustanove ali ohranjanja lastne pozicije v prihodnosti glede na pravne in družbene spremembe, ki pogosto niso naklonjene pravnim in sorodnim knjižničarjem.

Dragutin Nemec med predavanjem (foto: osebni arhiv avtorice)

Za prihodnost je pomembno nenehno spodbujati relevantnost pravnih in sorodnih knjižničarjev glede na odprta vprašanja, ki se pojavljajo:

• pritisk na zmanjšanje ali ukinitev pravnih in sorodnih knjižnic,
• zakonodajni pritiski v smeri deregulacije poklica in standardov za visokošolske ter sorodne knjižnice,
• kadrovski izzivi in ​​naložbe v sodobno informacijsko in knjižnično infrastrukturo (ne samo na področju prava),
• številčni upad strokovne pravne skupnosti, ki ji služi večina pravnih in tudi sorodnih knjižnic,
• najnovejši izzivi, kot so ustrezen odziv na umetno inteligenco in njeno uporabo v pravu, visokošolskem izobraževanju, zagotavljanju informacij kot tudi novim in vse bolj obsežnim poslom na področju citatometrije in bibliometrije (npr. v pravni znanosti).

Pomembno je tudi spodbujanje etičnih vrednot poklica ter javno zagovarjanje pravnega knjižničarstva, da bi ohranili status pravnih in sorodnih knjižničarjev ter standard visokošolskega izobraževanja v ustanovah, zlasti zagotavljanje pravnih informacij in njihovih virov pravno-strokovni in družbeni skupnosti. V ta namen je pomembna večja prepoznavnost in izboljšanje lastnega dela ter specifičnega znanja, da bi okrepili podporo v lastnih ustanovah, pa tudi v pravosodni in pravni praksi, z vključevanjem v različne dejavnosti in projekte. Rešitve so možne v različnih oblikah strokovnega mreženja prek formalnih in neformalnih oblik ter sodelovanja znotraj ustanov, kot tudi na nacionalni in širši ravni, zlasti glede standardov, kompetenc in aktivnejši vlogi pravnih ter sorodnih knjižnic na strokovnih srečanjih, pri pisanju prispevkov in sodelovanju v projektih.

SEALL-ovci so se razšli polni novih znanstev, izkušenj in z željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju, po možnosti v Ljubljani.

Skupinska fotografija (foto: osebni arhiv avtorice)