Poročilo z delovnega obiska s Finske v okviru projekta Erasmus+

Bibliotekarke iz Mestne knjižnice Ljubljana, Nina Ambrož, Irena Fleimisch Bezlaj in Tamara Hozjan smo se v okviru projekta Erasmus+ odpravile na delovni obisk na Finsko, ki je potekal med 17. in 22. aprilom 2023. Cilj je bil pridobiti vpogled v finski knjižnični sistem in njihove prakse ter preučiti, kaj od tega bi bilo možno prenesti v slovensko okolje.

Finske splošne knjižnice z Oodijem na čelu so s svojim konceptom, storitvami in načinom umeščenosti v lokalno okolje že vrsto let za zgled drugim evropskim knjižnicam. Bogata ponudba, ki presega tradicionalno vlogo knjižnice, je zagotovo razlog, da na Finskem beležijo letno izposojo zavidljivih 14,58 enot gradiva na prebivalca. Pri razvoju novih storitev in pridobivanju financiranja za delovanje knjižnic se opirajo na Zakon o knjižničarstvu, ki so ga leta 2017 posodobili, z njim pa pridobili oprijemljive smernice za razvoj novih storitev in tehnologij v knjižnicah.

Obisk smo pričele v Helsinkih v znameniti knjižnici Oodi, ki je tako arhitekturno kot vsebinsko navdihujoča ter v ponos tako finskim knjižničarjem kot njenim uporabnikom. Knjižnica, ki je odprta od konca leta 2018, se razprostira čez tri nadstropja in uporabnikom ponuja širok nabor različnih studiev (glasbeni, fotografski, grafični), kreativnic (3D tiskalniki, UV tiskalnik, laserski rezalnik, stroj za graviranje, toplotna stiskalnica, šivalni stroji), posebnih sob (sobe z igralnimi konzolami, soba z orodjem za spajkanje z ventilacijo, kuhinja), na voljo je tudi kinodvorana, restavracija, prostor za umetniške razstave, avla. Vsi prostori v stavbi so urejeni uporabnikom prijazno in omogočajo učenje, druženje, ustvarjanje in kvalitetno preživljanje prostega časa.

Knjižnici Itäkeskus in Paloheinä, ki smo ju obiskale naslednji dan, sta manjši krajevni knjižnici vsaka s svojo posebnostjo. Itäkeskus se nahaja v socialno in kulturno raznolikem okolju, kjer je veliko mladine, ki potrebuje prostor za druženje in pomoč pri usmerjanju ter osmišljanju prostega časa. Knjižnica je poleg mladinskega centra varen prostor, ki s ponudbo različnih dejavnosti skrbi za aktivno udejstvovanje mladih.

Na podoben način deluje tudi Knjižnica Lippulaiva, ki se nahaja v mestu Espoo. Odprli so jo marca 2022 v nakupovalnem centru. Oblikovana je bila v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter je usmerjena primarno na družine in mlade. Je vzorčna knjižnica za trajnostni razvoj.

Primer dobre prakse je Knjižnica Paloheinä, ki se nahaja v predelu Helsinkov, kjer živijo večinoma družine srednjega razreda. V soseski so vrtci, šole in knjižnica, ki jo obiskujejo predvsem zahtevnejši uporabniki in študentje. Prenova knjižnice v letih 2019-2020 je temeljila na sodelovanju z lokalno skupnostjo in je narejena po meri bralcev in zaposlenih. Knjižnica je samopostrežna nekaj ur pred in po uradnem odpiralnem času. V knjižnici organizirajo dogodke, ki povezujejo ljudi ter spodbujajo aktivno državljanstvo, prirejajo tudi ure pravljic za otroke ter dogodke za starejše. Vključevanje lokalne skupnosti v načrtovanje knjižnične ponudbe je posebnost snovanja finskih knjižnic, ki bi jo bilo vredno posnemati.

Ob obisku mesta Tampere smo obiskale njihovo glavno knjižnico Metso ter knjižnico v soseski Nekala. Slednja je v celoti samopostrežna in trenutno edina taka knjižnica na Finskem. Od leta 2020 deluje kot začasna knjižnica, nekdanja knjižnica je namreč v fazi prenove. Uporabniki v samopostrežno knjižnico vstopajo s člansko izkaznico in PIN številko ter si sami izposojajo in vračajo gradivo, uporabljajo računalnike, tiskalnik, kopirni stroj, čitalniška mesta. Vse temelji na medsebojnem zaupanju in funkcionira brez večjih težav. Trikrat tedensko v knjižnico pride zaposleni, ki uredi rezervacije, pospravi vrnjeno gradivo, po potrebi priskoči na pomoč uporabnikom, skratka poskrbi za brezhibno delovanje knjižnice. Zbirka v knjižnici Nekala obsega okoli 8000 izvodov knjižnega in neknjižnega gradiva, ki je del mobilne zbirke Mestne knjižnice Tampere.

Knjižnica Metso je glavna knjižnica mreže Tampere City Library. V knjižnici imajo več studijev, ki imajo vso snemalno opremo, ki jo je možno začeti takoj uporabljati. Nekatere inštrumente si je mogoče izposoditi tudi na dom. Poleg glasbenih studijev imajo tudi kreativnico, kjer se nahaja večnamenski tiskalnik, folije, ki so namenjene preslikavi na tekstil, tiskanju klasičnih nalepk in podobno. Imajo tudi laserski rezalnik ter likalno postajo. Od bolj drobnega materiala nudijo še napravo za izdelovanje značk. V knjižnici imajo najstarejši oddelek z glasbenim gradivom na Finskem. Poleg knjig izposojajo CD-je, gramofonske plošče in notno gradivo. Nudijo storitev knjiga na dom za tiste, ki zaradi različnih razlogov ne morejo sami priti v knjižnico. Na svoji spletni strani v sklopu platforme PIKI imajo tudi klepetalnik, kjer na vprašanja bralcev odgovarjajo zaposleni. Spletni klepet je v uporabi že pet let.

Posebnost finskih knjižnic je zagotovo uporaba umetne inteligence in avtomatizacija procesov vračila in razporejanja gradiva, kar smo v praksi videle v Knjižnici Oodi ter v Knjižnici Pasila. V Oodiju smo si ogledale tudi klet, kjer je nameščen lokalni sortirnik gradiva. Razvrščeno gradivo na oddelek z gradivom v drugo nadstropje redno dostavljajo trije roboti, ki samostojno uporabljajo dvigalo. V kleti sta pri tekočem traku za razvrščanje gradiva nameščeni tudi dve robotski roki, ki na premični regal odlagata gradivo za na police v pritličju in drugem nadstropju.

Lokalni sortirnik gradiva v Knjižnici Oodi (foto: N. Ambrož, I. Fleimisch Bezlaj, T. Hozjan)

V videoposnetku robot dostavi gradivo in pri tem uporabi dvigalo.

Z logističnega vidika je glavna v regiji knjižnica Pasila, kjer je nameščen centralni sortirnik gradiva. Dnevno obdela približno 20.000 enot gradiva in ga razporeja po mreži knjižnic Mestne knjižnice Helsinki. Ta ima vso gradivo skupno in je organizirano v obliki mobilne zbirke. Mobilno zbirko so uvedli ob odprtju knjižnice Oodi z namenom reorganizacije gradiva in na ta način zagotovili svežo zbirko za novo knjižnico brez dodatnega nakupa gradiva. Mobilno zbirko razporejajo po enotah s pomočjo algoritma Intelligent Material Management System (IMMS), ki ga je razvil zunanji partner Lyngsoe Systems. Gradivo razporeja enakomerno, kar pomeni, da ima vsaka knjižnica prvega pol leta to gradivo v obsegu vsaj enega naslova, kasneje pa sistem knjige razporeja glede na povpraševanje in druge parametre, med katere spada tudi maksimalno število gradiva na polici (sistem stremi k 65–85 % zapolnjenosti polic). Gradivo načeloma ostane v enoti, kjer je bilo vrnjeno, razen če ga je tam že preveč. Sistem temelji na algoritmih umetne inteligence in se glede na vzorce izposoje in vračil uči sam, a je hkrati prilagodljiv in upošteva pogoje knjižničarjev. Gradivo, ki trenutno ni namenjeno za razporejanje po mreži, čaka na morebitne rezervacije uporabnikov in potrebe knjižnic v posebnem skladišču imenovanem »Media hotel«. Tu hranijo tudi gradivo, ki se izposoja sezonsko, na primer božične slikanice.

30 metrov dolg centralni sortirnik (foto: N. Ambrož, I. Fleimisch Bezlaj, T. Hozjan)

Gradivo, ki potuje v knjižnice, na lokacije odpeljejo dvakrat dnevno.

Uporaba umetne inteligence, avtomatizacije procesov, mobilna zbirka, samostojna uporaba knjižničnih storitev ali celo same knjižnice, pestra ponudba knjižničnih storitev, bogate kreativnice in studii ter vključevanje lokalne skupnosti v vzpostavljanje knjižnice kot institucije so nas navdušili in spodbudili k razmisleku, kako bi take in podobne inovacije lahko prenesli v naše knjižnice. Finske knjižnice so se izkazale za izjemno inovativne pri razvijanju novih storitev za svoje uporabnike, ki s ponudbo presegajo okvire klasičnih knjižnic, kot jih poznamo pri nas.

Nekaj številk:

• 5,5 milijonov prebivalcev
• 713 knjižnic
• 124 potujočih knjižnic
• Letna izposoja: 14,58 enot gradiva na prebivalca
• Celotni fond gradiva: 31,8 milijonov enot, od tega 27 milijonov knjig
• Letni obisk: 7,44 na prebivalca