Poročilo z delovnega obiska na Norveškem v okviru projekta Erasmus+
Bibliotekarki iz Mestne knjižnice Ljubljana, Maja Šefman in Špela Plestenjak, sva se v okviru projekta Erasmus+ odpravili na delovni obisk v Oslo, ki je potekal med 6. in 13. majem 2023. Najin cilj je bil spoznati njihov knjižnični sistem in njihove prakse ter ugotoviti, kaj od tega bi lahko prenesli v slovensko okolje.
Norveška ima že več kot 200 let sistem splošnih knjižnic, ki so dostopne vsem. Prve bralne združbe (Leseselskap) so bile ustanovljene že v 18. stoletju, v času razsvetljenstva, knjižnice pa vlada finančno podpira že od leta 1851. Danes ima Norveška zelo dobro razvit knjižnični sistem in okoli 800 splošnih knjižnic, tudi nekaj potujočih za bolj podeželska okolja. Večina mest ima glavno splošno knjižnico z manjšimi enotami, tak primer je tudi Deichmanova knjižnica v Oslu. Predvsem v zadnjih letih so vanjo veliko investirali (od selitve osrednje enote v povsem novo stavbo v razvijajočem se kulturnem in urbanem središču Osla, prenove in izgradnje knjižnic do vlaganja v zahtevnejše projekte z mladimi). Organizirana je tako, da omogoča čim večjo dostopnost: knjižnice delujejo avtomatizirano, člani nad 15. letom pa lahko vstopijo v knjižnico tudi takrat, ko knjižničnega osebja ni tam (med 7. in 22. uro; osebje je prisotno od 9. do 17. ure). Norveške splošne knjižnice že zelo dolgo razvijajo dobre prakse za otroke in mlade. Knjižnice so lokalna kulturna središča z informacijami o novi in zanimivi literaturi za mlade. Poleg tega Poleg tega menijo, da bi že mladi morali spoznavati umetnost. Trudijo se, da je (brezplačno) dostopna vsem, zato so v večini enot razstavljena tudi umetniška dela, in to predvsem lokalnih umetnikov.
Prva splošna knjižnica, ki sva jo obiskali, je manjša enota Grünerløkka. Ta posebna knjižnica je v revnem predelu Osla. Stavba je zgodovinsko zelo zanimiva in na prvi pogled ne veš, ali gre za knjižnico ali cerkev. Zaradi svoje lege v osrednjem parku in pomembne vloge, ki jo že dolgo ima v soseski, izvajajo veliko dejavnosti tudi zunaj (knjižnica na prostem, gledališke predstave, koncerti, festivali, delavnice itd.). Zelo so povezani z lokalno skupnostjo, delajo z brezdomci in se ukvarjajo tudi s problemi v soseski. Poleg knjižnice je zelenjavni vrt (lahko pa si izposodiš tudi knjižničarja vrtnarja na dom!), na katerem izvajajo delavnice za otroke. Kar zraste na tem vrtu, porabijo v delavnici pripravljanja hrane, ki jo izvajajo enkrat na teden. Hkrati je to tudi brezplačni obrok, na katerega lahko po pouku pridejo šolarji. Tudi znotraj je knjižnica čudovita, urejena je zelo domačno, uporabljenega je veliko naravnega materiala, arhitekturno pa je zasnovana zelo fleksibilno (privzdignjen podest, ki se lahko spremeni v oder, kuhinja, ki se lahko spremeni v delavnico ali šivalnico, bralni pult, ki se lahko spremeni v točilni pult, itd.). V zgornjem nadstropju imajo mladinsko sobo, ki po obliki prostora spominja na ladjo. Zelo premišljeno je bila izbrana osvetlitev, ki je večinoma pridušena in v modrih odtenkih, kar deluje sproščeno in domače, a so vseeno strateško razporejene bralne lučke, da se brez težav bere in naredi kakšna domača naloga. Imajo tudi zelo impresivno zbirko stripov, izvajajo delavnico risanja stripov in festival stripa.
Slika 1: Knjižnica Grünerløkka (foto: Š. Plestenjak)
Slika 2: Mladinska soba v 1. nadstropju knjižnice Grünerløkka (foto: Š. Plestenjak)
Slika 3: Računalniški kotiček v mladinski sobi knjižnice Grünerløkka (foto: Š. Plestenjak)
Slika 4: Zbirka stripov in dvignjen kotiček za učenje ali prireditve v knjižnici Grünerløkka (foto: Š. Plestenjak)
Nato sva obiskali knjižnico, ki je v celoti posvečena otrokom, pravzaprav odrasli vanjo sploh nimajo vstopa. V knjižnico Biblo Tøyen lahko vstopijo samo otroci, stari od 10 do 15 let. Tudi odpiralni čas je prilagojen otrokom, saj se knjižnica odpre, ko se šola konča. Tudi ta knjižnica je arhitekturno zasnovana zelo fleksibilno (knjižne police so vpete v tirnice na stropu in jih lahko premikajo po celi knjižnici), za opremo so uporabljeni domiselno obnovljeni elementi, predvsem pa je polna kotičkov za otroke, kot so stare gondole, naprave iz lunaparkov, Nautilusa, niše in udobne »luknje«, kjer si dejansko lahko »sam v družbi«. Knjižnica ima tudi oder (zanj so ponovno uporabili odpadni material po prenovi šolske telovadnice) za predstave in v mini zaodrju tudi zvezdniško mizo z okroglimi ogledali za masko. Ena stena je obložena z lego ploščami, na kateri lahko sestavljajo, kar želijo. Sami lahko sodelujejo tudi pri kreiranju namiznih družabnih iger, oblikujejo figurice in jih natisnejo na 3D-tiskalniku. Izvajajo več prireditev za otroke, sobe pobega, narejene po knjižnih predlogah, in na podoben način sprejmejo tudi šolske skupine (v knjižnico vstopijo skozi predor, pridejo v temo in tam jih pričaka duh kapitana podmornice). Vsak dan pa je otrokom na voljo tudi pomoč pri domačih nalogah.
Slika 5: Kotiček v knjižnici Biblo Tøyen – podmornica (Foto: Š. Plestenjak))
Slika 6: Kotiček v knjižnici Biblo Tøyen – naprava iz zabaviščnega parka (Foto: Š. Plestenjak)
Slika 7: Kotiček v knjižnici Biblo Tøyen – smučarske gondole (Foto: Š. Plestenjak)
Slika 8: Premične knjižne police v knjižnici Biblo Tøyen (Foto: Š. Plestenjak)
Knjižnica Stovner, ki se nahaja v enem najrevnejših predelov v predmestju Osla, je umeščena v nakupovalno središče in je ena novejših Deichmanovih enot. Tudi ta knjižnica je arhitekturno zasnovana zelo domače (naravni materiali, izdelki iz ponovne uporabe) in fleksibilno (zavese, s katerimi lahko naredijo več prostorov, tribune, oder ali prostor za druženje na mladinskem oddelku). Knjižnica se zlasti trudi privabiti mlade in družine ter jim ponuditi prostor za druženje, preživljanje prostega časa in stimulativno okolje za branje, učenje in pridobivanje novih znanj. Ker je v Oslu veliko priseljencev, vodijo v tej knjižnici tudi Jezikovno kavarno, v kateri se tujci prek vodene konverzacije lahko učijo norveščine, na voljo pa je tudi izbor gradiva v jezikih večjih priseljenskih skupin.
Slika 9: Notranjost knjižnice Stovner (foto: Š. Plestenjak)
Slika 10: Ena od niš leposlovja s področja fantazije v knjižnici Stovner (foto: Š. Plestenjak)
Slika 11: Igralni kotiček v knjižnici Stovner (foto: Š. Plestenjak)
Kot zadnjo sva obiskali osrednjo enoto Deichmanove knjižnice, Bjørvika, ki jo je IFLA leta 2021 razglasila za najboljšo novo splošno knjižnico. Začetki knjižnice segajo v leto 1785, pet let po smrti Carla Deichmana, ki je svoje knjige podaril mestu Kristiania (v Oslo se je mesto preimenovalo šele leta 1925). Arhitekturno je zelo navdihujoče in premišljeno zasnovana. Od zunaj je videti kot naložen kup knjig, od znotraj pa jo izgrajuje okvir iz armiranega betona. V betonsko »satovje« med nadstropji je vgrajena guma, ki omogoča odlično akustiko. Knjižnica ima šest nadstropij in vsaj toliko medetaž, ki zagotavljajo ogromno mest za učenje, teh je kar 11.000, pri čemer so v študijskem obdobju povsem zasedena. V knjižnici so knjige v več kot 30 jezikih in povsod so razstavljena umetniška dela. Poleg tega je v kleti kinodvorana (in manjši kino za družine), v različnih kotičkih si je mogoče ogledati nagrajene animirane filme ali prisluhniti meditativni glasbi. V knjižnici obstaja tudi možnost vadbe inštrumentov v izoliranih sobah, v njej sta tudi »DJ-postaja« za učenje mešanja glasbe in za delavnice učenja glasbene produkcije ter ogromna ustvarjalnica s 3D-tiskalniki, šivalnimi stroji, stroji za vezenje, stroji za tiskanje majic itd. V Bjørviki imajo ogromno sortirnico gradiva (video 1), med policami pa tudi velike prikazovalnike z zasloni na dotik, na katerih lahko uporabniki dostopajo do portala priporočenih knjig, ki ga dopolnjujejo knjižničarji. Vse storitve v knjižnici so brezplačne (vključno s članarino in zamudnino), le v ustvarjalnici se simbolno plača material. V knjižnici je tudi t. i. »lunch zone«, kjer lahko obiskovalci pojejo malico.
Slika 12: Notranjost knjižnice Bjørvika z armiranim betonom in gumo (foto: Š. Plestenjak)
Slika 13: Notranjost knjižnice Bjørvika (foto: Š. Plestenjak)
Slika 14: Notranjost knjižnice Bjørvika (foto: Š. Plestenjak)
Posebnost Deichmanove knjižnice je Future library oziroma Knjižnica prihodnosti (video 2) v najvišjem nadstropju. Za vstop se je treba sezuti in po zavitem hodniku se vstopi v osvetljeno leseno sobico, ki je križanec med iglujem in jamo. V stene so vstavljeni kosi stekla in na že zasedenih sta napisana ime avtorja in letnica, ko so delo shranili. Projekt je namreč zamišljen tako: posebna komisija vsako leto izbere enega avtorja, ki nekaj napiše (lahko je pesem, zgodba, esej, izbira je njegova), in potem besedilo shranijo za eno od steklenih plošč. Nihče ne ve, kakšno je besedilo, razen avtorja samega; prva avtorica ob začetku projekta leta 2014 je bila Margaret Atwood. Leta 2114 bodo vsa besedila izdali kot knjigo. Ideja v zvezi s tem projektom je med drugim optimizem, da bodo tudi po sto letih še obstajale knjižnice in ljubezen do pisane besede.
Še ena posebnost knjižnice je t. i. mladinski odbor, ki deluje v enoti Bjørvika. Sestavljen je iz skupine mladih, starih od 15 do 19 let, ki pripravljajo mladinski program v knjižnici, odvija pa se vsak petek popoldne. Jeseni organizirajo tudi Culture night, s katerim so lani v knjižnico privabili okoli 5000 mladih. Udeležili sva se tudi »izmenjevalnice oblačil«, ki jo je prav tako organiziral mladinski odbor. Tretje nadstropje knjižnice je bilo preplavljeno z mladimi, tam so se izmenjevala oblačila, tiskale majice, vezli motivi, porisovala oblačila itd. Brez glasbe seveda ni šlo, zato sta bila tam kar dva DJ-a. Čeprav je bilo zelo živahno, se v preostalih delih knjižnice, tudi za vogalom, ni slišalo skoraj nič. Akustiko imajo resnično odlično!
Norveške knjižnice so se izkazale za izjemno inovativne pri razvijanju novih storitev za svoje uporabnike, predvsem za otroke in mlade, pri čemer jih razvijajo z njihovim vključevanjem v snovanje ponudbe in programa. S svojimi dejavnostmi in možnostmi uporabe knjižnice zagotovo presegajo okvire klasičnih knjižnic, kot jih poznamo pri nas. Samostojna uporaba knjižničnih storitev ali celo same knjižnice, avtomatizacija procesov, raznolika ponudba knjižničnih storitev in delavnic, bogate ustvarjalnice ter predvsem vključevanje lokalne skupnosti v vzpostavljanje knjižnice kot institucije so naju navdušili in spodbudili k razmisleku, kako bi take in podobne inovacije lahko prenesli v naše knjižnice.
Povezava do dnevnih videoobjav na TikTok profilu MKL: Izmenjana obzorja.
