Poročilo z Bibliopedagoške šole 2025

Letošnja Bibliopedagoška šola, ki je namenjena strokovnemu izpopolnjevanju za šolske knjižnice, je zaradi visoke udeležbe potekala kar v štirih zaporednih izvedbah in sicer v Mariboru 3. in 4. aprila 2025 ter tri zaporedne izvedbe v Strunjanu (8. in 9. april, 10. in 11. april ter 16. in 17. april 2025).

Program v vseh štirih izvedbah je bil sledeč:

1. Uvod in namen seminarja, mreženje (Romana Fekonja):
   vse aktualne informacije, napotki, usmeritve za delo.
2. Moč povezovanja šolskih knjižničarjev za dvig bralne pismenosti (Maja Marija Marovt):
   kolegica je poudarila medsebojno povezovanje šolskih knjižničark in knjižničarjev, izmenjavo izkušenj in mnenj. S pomočjo primerov dobrih praks kolegov iz šolskih knjižnic je na svoji šoli dosegla, da je knjižnica odprta ves čas pouka ter na voljo za uporabo učencem. Prav tako se vključuje vse več aktivnosti na šoli. Nikakor pa ne smemo zanemariti spremljanja novosti na strokovnem področju.
3. Šolski knjižničar v vlogi učitelja in promotorja učenja, podobnosti in razlike z učitelji (Branka Lah):
   predavateljica je izpostavila vlogo vrstnikov pri razvoju mladoletnikov. Opozorila je na nevarnosti vrstniške navezanosti in na pomen navezanosti na starše ali druge pomembne odrasle (npr. učitelje, knjižničarje) za razvoj otrok.
4. Uresničevanje skupnih ciljev pri poučevanju KIZ in uvajanje sodobnih pristopov učenja in poučevanja (Romana Fekonja):
   podani so bili skupni cilji (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalna kompetentnost, podjetnost) in iskanje možnosti, kako jih pri svojem delu uresničujemo s poučevanjem knjižničnih vsebin.
5. Vloga šolskega knjižničarja pri uresničevanju skupnih ciljev, prenova kurikularnih dokumentov (mag. Klavdija Šipuš):
   prikaz kurikularne prenove in poudarek na skupnih ciljih, kjer je avtorica ponudila vrsto dejavnosti, ki jih lahko uporabljamo v razredu pri poučevanju: Viharjenje/aktivacija predznanja (dejstva – kurikularna prenova; Post-it lističi), skupinska diskusija: razlikovanje dejstev od mnenj, viharjenje/aktivacija predznanja (Papirnati podstavek: Aktiven državljan je …), odprti odgovori (Otrok/učenec/dijak je aktiven državljan, ko/kadar/če …; Post-it lističi), premisli–primerjaj–posreduj (Kaj lahko kot šolski knjižničar naredim, da podprem mladega aktivnega državljana?), diskusija v manjših skupinah (dejavnost za rabo učnih strategij – vloga in aktivnosti šolskega knjižničarja), oblikovanje argumenta (Zakaj bi šel v knjižnico in izbral knjigo, če je vse na svetovnem spletu?)
6. Uporabnost orodij umetne inteligence v šolski knjižnici (Gregor Škrlj):
   obrazloženi so bili novi pojmi (umetna inteligenca, umetnointeligenčna pismenost) ter prikazani primeri uporabe v šolskih knjižnicah doma in v tujini. Praktični preizkusi in uporaba UI orodji tekom predstavitve.
7. Refleksija in prenos v svojo prakso (Romana Fekonja).

Vsako posamezno predavanje ali delavnica je bila zelo zanimiva, predavatelji so v svojih predstavitvah zanimivo prikazovali primere iz prakse in jih hkrati podkrepili s teoretičnimi pristopi.

Na lanskoletni Bibliopedagoški šoli 2024 smo kot uvodno aktivnost izvedli ‘iskanje’ najpomembnejših slovenskih romanov. Rezultati teh delavnic so zapisani v članku Najpomembnejši slovenski romani (Tomi Deutsch), ki  je bil objavljen v reviji Šolska knjižnica (letn. 33, št. 3/4, 2024, str. 3-17). Na letošnji Bibliopedagoški šoli pa smo kot uvodno aktivnost izvedli »iskanje« najpomembnejših mladinskih romanov. Upamo, da bo rezultat te delavnice prav tako zapisan v članku in objavljen v reviji Šolska knjižnica.

Vsi udeleženci smo bili pozvani, da zapišemo prigode in (ne)zgode, ki se pripetijo nam ali našim uporabnikom v šolski knjižnici tako ob iskanju gradiva, informacij ali drugi pripetljaji tekom dejavnosti v knjižnici. Te iskrice bodo objavljene v prihodnjih številkah revije Šolska knjižnica, v istoimenski rubriki.

Del izobraževanja je potekal tudi v namenski spletni učilnici, kjer smo udeleženci preizkusili nove pristope kot tudi uporabna znanja za lastno prakso ter zapisali evalvacijo v obliki dnevnika.

Mnogo tem, ki so za šolske knjižnice še aktualne ter zanimive, pa so ostale v načrtih za prihodnje izvedbe Bibliopedagoške šole.

Dnevnik udeleženca, pred izpolnjevanjem (foto: Katarina Jesih Šterbenc)