Poročilo z Bibliopedagoške šole 2024

Letošnja Bibliopedagoška šola, ki je namenjena strokovnemu izpopolnjevanju za šolske knjižnice, je zopet potekala v treh izvedbah:

1. izvedba: 12. in 13. marec 2024 v Strunjanu,
2. izvedba: 14. in 15. marec 2024) v Strunjanu ter
3. izvedba: 21. in 22. marec 2024 v Mariboru.

Izvedba v času 14. in 15. marec je potekala v živo v Strunjanu. Poleg že poznanih obrazov je bilo precej novih, kar prinaša svež veter v okolje šolskega knjižničarstva.
Program je bil sledeč:

• Uvod in namen seminarja ter uvajanje sodobnih pristopov v delo šolskega knjižničarja (Romana Fekonja).
• Kako v mesecu decembru še dodatno spodbujamo k izposoji in branju v šolski knjižnici (Rajka Korošec Kavčič).
• Veščine spretnosti in kompetence šolskega knjižničarja. Posodobljena vloga šolske knjižnice – uresničevanje modela v kurikulih KIZ-a (Romana Fekonja).
• Poklicna identiteta knjižničarja (Barbara Obolnar).
• Obdelava različnih vrst gradiva – drobni tisk (Damjana Andrin).
• Refleksija in prenos v svojo prakso (Romana Fekonja).

Uvodoma nam je Romana Fekonja (svetovalka za knjižnično dejavnost pri Zavodu RS za šolstvo) podala vse aktualne in potrebne informacije ter napotke za oba izobraževala dneva.

Vsaka naslednja predstavitev je bila zelo zanimiva, avtorice so v svojih prikazih zelo dobro predstavile primere iz prakse in jih hkrati podkrepile s teoretičnimi pristopi.

Kolegica Rajka Korošec Kavčič je prikazala dobre primere in iztočnice, kako se je na svoji šoli lotila spodbujanja branja. V mesecu decembru je učence dodatno spodbudila k obisku in izposoji v šolski knjižnici z izročkom, na katerem so učenci zbirali žige. Ko so zbrali 4 žige in na zadnji strani lista narisali/opisali eno izmed knjig, jih je v šolski knjižnici čakalo presenečenje. S tem k branju spodbujajo vse učence šole (od 1. do 9. razreda).

Kakšne veščine mora imeti šolski knjižničar? Katere kompetence – strokovne in specifične? Več o tem je spregovorila Romana Fekonja, ki je v okviru posodobitev govorila tudi o temeljih stroke, informacijskih virih, organizaciji znanja in informacij, tehnološkem znanju in spretnostih, referenčni (informacijska) storitvi, raziskovanju, vseživljenjskem učenju ter tudi o administraciji in upravljanju.

Poklicna identiteta predstavlja identifikacijo s poklicem, za katerega se posameznik izobražuje in predstavlja delovanje v skladu z vrednotami in načeli posameznikovega strokovnega področja. Kolegica Barbara Obolnar je orisala poglede in nas opomnila, da je poklicna identiteta del profesionalne samopodobe (na delovnem mestu).

Damjana Andrin (Šolski center Novo mesto) je govorila o drobnem tisku ter obdelavi le tega. Seznanila nas je z načinom strokovne obdelave in hranjenja drobnega tiska v njihovi šolski knjižnici. Drobni tisk je tisto gradivo, ki je prisotno v vsaki knjižnici in ima kulturno, informacijsko ter zgodovinsko vrednost ter je vsebinsko in oblikovno zelo različno. Drobni tisk se obdela v enem samem bibilografskem zapisu, ki se imenuje zbirni zapis. Pri njih se je ta način obdelave drobnega tiska izkazal kot zelo uporaben.

Ob zaključku smo udeleženci opravili refleksijo, evalvacijo ter razpravljali o možnostih uporabe ter implementacije določenih vsebin v svoje delo, v svoje šolske knjižnice.
Tako kot vsako leto, je bilo časa za izmenjavo še več idej čisto premalo, nekatere teme so ostale neodgovorjene in tako primerne za predstavitve oziroma strokovno izobraževanje v prihodnjih letih. Ogromna zahvala, da se imamo vedno zelo lepo in da strokovno bogatimo drug drugega gre naši svetovalki na ZRSŠ, Romani Fekonja.

V letošnjem letu nas je na izobraževanju spremljal čudovit poster, ki sta ga pripravila Benjamin Read in Laura Trinder. Prevod v slovenski jezik in prilagoditev besedila je pripravila Lavra Tinta.