Poročilo s posveta Pismenost na prepihu 2025

Mariborska knjižnica je tudi letos v sodelovanju s Centrom za spodbujanje bralne pismenosti pripravila posvet Pismenost na prepihu, tokrat z naslovom (Ne)pismenost in družbena razslojenost. Posvet je potekal v času med 19. in 22. majem kot del predfestivalskega dogajanja slovenskih dnevov knjige v Mariboru, na njem pa je s svojimi prispevki nastopilo 17 predavateljic z različnih strokovnih področij, ki so problem (ne)pismenosti v današnjem družbenem kontekstu poskušale osvetliti z več zornih kotov.

Kot je v svojem posredovanem nagovoru v uvodnem delu posveta poudaril Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice, je pismenost danes »pravzaprav civilizacijska kategorija, saj gre za vstopnico v družbo, ki se jo vseskozi preverja, obnavlja in potrjuje«. Obenem zaradi hitrega družbenega razvoja postaja ta pojem tudi vse bolj kompleksen in pismenost se deli na več vrst, ki jim je v vsakdanjem življenju vse teže slediti. Prav slednje je vzrok, da v današnji »vse manj empatično naravnani družbi slehernik bistveno hitreje izpade iz kolesja, kar pomeni odrinjenost na rob in pozabo«. Letošnji mariborski posvet je bil tako namenjen ozaveščanju o vse večji diferenciacijski vlogi pismenosti v današnji družbi in dejstvu, ki ga je ob koncu svojega nagovora g. Brvar metaforično povzel z besedami: »S pismenostjo na prepihu je na prepihu tudi človek.«

Rdečo nit posveta so vodila naslednja vprašanja:

• Kaj danes pomeni biti pismen in kako nepismenost poglablja družbene razlike?
• Katere spretnosti so v današnjem času ključne za uspešno vključevanje v družbo in kakšne so širše posledice družbene nepismenosti?
• Je digitalizacija priložnost ali ovira?
• Kako lahko znanje in dostop do informacij postaneta orodje za pravičnejšo družbo?
• Kje se stikajo etika, politika in ekonomija pismenosti?

Na zastavljena vprašanja so sodelujoče predavateljice skušale odgovoriti z več različnih vidikov in v skladu s strokovnim področjem, v okviru katerega delujejo:

• Nika Šušterič: Edukacija v digitaliziranih družbah med starimi in novimi neenakostmi
• Veronika Tašner: Zakaj so deklice že več kot desetletje boljše v bralni pismenosti kot dečki?
• Mirjam Milharčič Hladnik: (Ne)pismenost v presečišču migracij, spola in razreda
• Jerneja Stoviček: (Ne)pismenost v današnjem šolskem kontekstu
• Tatjana Knapp: Lahki jezik, globoke razlike: Vključujoča pismenost v Sloveniji in Evropi
• Nika Vizjak Puškar: Prilagajanje pisnih gradiv za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami
• Katarina Klančnik Kocutar, Jera Ivanc, Nika Bezeljak: #družbena pismenost (Vloga gledališča za mlade pri krepitvi družbene odgovornosti)
• Anja Senekovič Korat: Brez pismenosti ni vključenosti: kako pomagati ranljivim skupinam?
• Vida Vončina, Zala Volčič: Kako pismenost gradi skupnost? Skozi lupo medijske potrošnje in državljanske drže v Avstraliji
• Andrea Garza Ponce de León, Barbara Pregelj: Branje kot upor
• Dunja Marija Gabriel: 25. leto delovanja Komisije Hrvaškega knjižničarskega društva za prilagajanje in dostopnost knjižničnih storitev (2000-2025)
• Urška Breznik: Kritična pismenost kot orodje za družbene spremembe
• Karolina Babič: Pomen pismenosti za udejanjenje ekonomske demokracije

Z vidika zastavljenih vprašanj, ki jim je sledil posvet, so se prispevki sodelujočih predavateljic vsebinsko osredotočali predvsem na pomen pismenosti za posameznika in sodobno družbo nasploh ter na posamezne vrste pismenosti, ki so danes ključnega pomena za družbeni razvoj, kot so bralna, digitalna, kritična, medijska, družbena in ekonomska pismenost. V veliki meri so bile izpostavljene tudi možnosti in različni načini opismenjevanja posameznih ranljivih skupin prebivalstva. Dr. Mirjam Milharčič Hladnik je kot eno od oblik nepismenosti, ki jo kot pedagoško metodo uveljavlja slovenski šolski sistem, omenila molčanje, saj že desetletja opaža, da slovenski študenti v primerjavi s tujimi ne znajo govoriti, nočejo govoriti, se bojijo govoriti, nimajo kaj povedati, skratka ne znajo misliti skozi govor.

Letošnji posvet Pismenost na prepihu 2025 je v imenu Mariborske knjižnice in Centra za spodbujanje bralne pismenosti povezovala Andreja Erdlen. S sprotnimi kratkimi povzetki predavanj in njihovih posameznih sklopov je poskrbela za njegovo vsebinsko preglednost, jedrnatost in celovitost.

Predavanja s posveta so dostopna na spletni strani Mariborske knjižnice – Pismenost na prepihu – strokovno srečanje – maj 2025.