Poročilo s konference Digitalna dostopnost v vsakdanjem življenju

12. maja 2026 je v prostorih dvorane Heros v Kongresnem centru Brdo pri Kranju in prek spleta potekala konferenca Digitalna dostopnost v vsakdanjem življenju, ki jo je organiziral Inšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družbo (IRSID). Namenjena je bila zavezancem po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), njihovim podizvajalcem, upravljavcem spletišč in mobilnih aplikacij, urednikom spletišč ter vsem, ki želijo prispevati k bolj vključujoči digitalni družbi.

Konferenca se je začela z uvodnimi nagovori državne sekretarke z Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aide Kamišalić Latifić, glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za informacijsko družbo Dragana Petrovića in predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Midhetom Huskičem.

Sledil je sklop zakonske podlage ZDSMA in tematski sklop dostopnosti skozi izkušnje ljudi. V prvem sklopu je Dragan Petrović iz inšpektorata IRSID na kratko predstavil zakon, obveznosti zavezancev in delo inšpektorata, dr. Matjaž Debevc, nacionalni izvedenec za Accessible EU pa je predstavil novosti na področju Evropskega akta o dostopnosti (EAA) in avtomatskega podnaslavljanja za osebe z oviranostmi sluha. V drugem sklopu je dr. Mojca Debeljak, univ. dipl. inž. el. na Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije – Soča predstavila praktične izkušnje ljudi z različnimi oviranostmi v digitalnem svetu in rabo tehnologij za boljšo digitalno dostopnost. S svojimi izkušnjami se ji je pridružil tudi Miha Srebrnjak, samozaposlen strokovnjak za računalništvo in mentor, ki uči slepe, slabovidne in druge uporabnike v rabi mobilnih telefonov in aplikacij.

Med daljšim odmorom smo imeli možnost preizkusiti naprave za upravljanje z računalnikom, ki jih lahko upravljamo z očmi ali glavo, kar je bila zelo zanimiva in kar naporna izkušnja. Po odmoru je sledil še en praktičen primer dostopnosti. Mag. Mateja Vodeb in Davor Lonzarič sta predstavila delo RTV Slovenije na področju dostopnosti, dostopnih vsebin, portal Dostopno in portal Enostavno. Za konec je potekala tudi okrogla miza na temo dostopnosti, na kateri so sodelovali: Gašper Žuber (IRSID), mag. Mihael Kalita (Urad vlade za komuniciranje), Tadej Pešl (Sigmateh) in Tilen Škraba (Zavod A11Y).

Zdi se nam pomembno, da izpostavimo nekaj ključnih informacij in zanimivosti, ki smo jih pridobili tekom konference:

• Če posameznik nima dostopa do digitalnega sveta, potem tudi nima polnega dostopa do družbe. Hkrati tako nima možnosti enakopravnega sodelovanja v digitalnem svetu.
• Dostopnost ni dodatna možnost, ni projekt, vendar je proces. Vključuje se jo že od začetka in ne le zaradi inšpektorjev in zakonodaje. Najbolj je učinkovita, ko je vključena že v načrtovanje, razvoj, urejanje in vzdrževanje digitalnih storitev.
• Med članicami EU je v Sloveniji skoraj največ primerov dobre prakse – več kot 40 v štirih letih.
• Zavedanje in ozaveščenost se je v Sloveniji v zadnjih letih dvignila. Kjer prihaja do težav, običajno niso namerni razlogi za kršitve, ampak pomanjkanje znanja in neurejenih notranjih postopkov v organizacijah.
• ZDSMA se sklicuje na skladnost s standardom SIST EN 301 549 V3.2.1 in smernicami Web Content Accessibility Guidelines (WCAG 2.1). Konec leta 2026 bo omenjeni standard posodobljen na verzijo SIST EN 301 549 V4.1.1. Vpogledna verzija je že sedaj na voljo.
• Februarja je bila objavljena dopolnitev Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI).
• Za preverjanje skladnosti z ZDPSI na področju proizvodov skrbi Tržni inšpektorat, medtem ko je za področje storitev trenutno več kot deset inšpektoratov. Izpostavljena je bila ideja, da bi se za področja, ki jih pokriva zakon, ustanovilo enotno točko inšpekcijskega nadzora, da ne bi prihajalo do razpršenosti med različnimi inšpektorati.
• Tekom celotnega dogodka je bilo na zaslonih omogočeno avtomatsko podnaslavljanje v živo s pomočjo umetnointeligenčnega sistema, ki ga je razvilo podjetje XPRO. Zanimivo je bilo predvsem spremljati, kako dobro je delovalo tudi ko je govorec govoril v pogovornem jeziku s pridihom narečja.
• Midhet Huskič (NSIOS): »Dostopnost je predpogoj za sodelovanje v družbi, je družbena odgovornost in je investicija v kakovost, inovacije in konkurenčnost.«
• Dostopnost vsem omogoča višjo kakovost udeleževanja v digitalnem svetu.

Inšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družbo je tudi pripravil kratko novico o dogodku. Vabljeni k branju.