Poročilo s konference AI and Libraries: Literacy, Ethics, and Responsible Use

1. 4. 2025

Gregor Škrlj

Narodna in univerzitetna knjižnica

Napovednik konference

Brezplačna konferenca AI and Libraries: Literacy, Ethics, and Responsible Use je potekala 14. marca 2025 prek spleta.

Med več kot 9000 registriranimi udeleženci so bili knjižničarji, profesorji, raziskovalci, programerji, ki so spremljali več vzporednih predstavitev o ključni vlogi knjižnic pri naslavljanju različnih prednosti in etičnih izzivov umetne inteligence (UI), od ozaveščenosti, do odgovorne uporabe UI. Predstavljenih je bilo veliko praktičnih vpogledov, ki so pomagali pri reševanju kompleksnih etičnih vprašanj povezanih z UI ter edinstveno vlogo knjižnic in knjižničarjev pri njihovem naslavljanju.

Posamezni avtorji so razpravljali o praktičnih strategijah za integracijo UI orodij v knjižnično in izobraževalno okolje, ob tem pa udeležencem predstavljali znanje in veščine, potrebne za krmarjenje v svetu, ki ga spreminja UI.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi temu, kako se lahko knjižnice ne le prilagodijo temu hitro spreminjajočemu se okolju, ampak delujejo tudi kot posredniki širjenja znanja za bolj informirano ter inovativno prihodnost za vse svoje uporabnike.

Kratek povzetek celotne konference

Konferenco sta otvorila Steve Hargadon in dr. Sandra Hirsh, ki sta poudarila nujnost etičnega in odgovornega pristopa knjižnic k UI. Izpostavljen je bil vpliv UI na pismenost, etiko in dostop do informacij.
Knjižnice morajo biti deležniki pri oblikovanju politik za pošteno uporabo UI. Ob tem so govorci opozorili na različne politike zasebnosti ter halucinacije ter dezinformacije, ki jih UI proizvaja ter zakaj je potrebno vse tudi preverjati in tudi uporabnike izobraziti ter naučiti prepoznavati relevantne podatke.
Udeleženci so slišali več o vlogi UI pri knjižničnem raziskovanju in sistemih odkrivanja. Predavatelji so se strinjali, da morajo biti knjižničarji kritični do novih sistemov, ki jih poganja UI ter jih dodobra spoznati ter opraviti nekatere evalvacije. Prisotni so se strinjali, da UI orodja za raziskovanje ne smejo in ne morejo nadomestiti znanstvenih baz podatkov in jih je treba uporabljati le kot dodatno pomoč.
Poudarjena je bila edinstvena vloga knjižnic pri premagovanju digitalnega razkoraka ter zagotavljanja pravičnega dostopa do UI. Posebej so omenili tudi zaposlene v knjižnicah, ki naj bi imeli tudi vpliv pri soodločanju o uporabi in integriranju različnih UI orodji, saj gre za etičnost, transparentnost ter vzajemno zaupanje vpletenih deležnikov pri uvajanju, izobraževanju ter uporabi UI.
Izpostavljen je bil zanimiv vidik UI kot učnega orodja in akademske nepoštenosti. Izpostavljena je bila misel, da UI ne bi smeli videti samo kot orodje za goljufanje, ampak kot priložnost za izboljšanje učenja.
Precej dela čaka še vodstva knjižnic na področju upravljanja UI ter pri nadaljnjem razvoju, ki mora biti fleksibilen in prilagodljiv hitrim tehnološkim spremembam.
Prestavljeno je bilo tudi stališče Urada ZDA za avtorske pravice v ZDA, kjer so opomnili, da UI-generirana dela ne morejo biti avtorsko zaščitena, razen če vključujejo pomembno človeško avtorstvo. Ob tem pa ostajajo siva področja pri opredelitvi “pomembnega” človeškega prispevka. Izrečenih je bilo kar nekaj pomislekov o intelektualni lastnini ter treniranju UI na avtorsko zaščiteni vsebini, ki še naprej ostaja pravno nejasno. So pa na delu organizacije kot sta Electronic Frontier Foundation in Copyright Alliance, ki se zavzemajo za jasnejše predpise.
Nenazadnje pa je bilo govora o nastajajočih UI orodjih za knjižnice, ki naj bi poskrbela za avtomatizacijo in učinkovitost. Omenjenih je bilo nekaj primerov (UI orodja za katalogizacijo (npr. Ex Libris Specta), ki stremijo k avtomatizaciji ustvarjanja metapodatkov. UI orodja za transkripcijo, ki izboljšujejo dostopnost in indeksiranje ter orodje FromThePage, ki prepoznava rokopise). Ob tem pa so še vedno odprte dileme pri prepoznavanju obrazov v arhivskem raziskovanju, kar odpira etična vprašanja glede zasebnosti in nadzora.

Sklepne ugotovitve ter pogled v prihodnost

V bodoče bo potrebno poenotenje na institucionalni in vladni ter mednarodni ravni glede etike uporabe UI, predvsem pa ima pomembno vlogo izobraževanje vseh deležnikov, ki uporabljajo UI ter ob tem razvijati ustrezne pismenosti ter poudarjati odgovorno rabo. Ob koncu so se udeleženci strinjali, da je UI le pomožno orodje, ne nadomestilo za človeka, zato je izjemno pomembno ohranjanje človeškega nadzora pri vseh vidikih UI ter zagotavljanje stalnega usposabljanja zaposlenih za prilagajanje razvijajočim se UI tehnologijam. Vsi so se strinjali, da knjižnice igrajo ključno vlogo pri oblikovanju odgovornega sprejemanja UI in zagotavljanju pravičnega dostopa do novo nastajajočih tehnologij.