Poročilo o udeležbi na 23. evropski konferenci o pismenosti

V Haniji (Grčija) je od 24. do 26. junija potekala 23. Evropska konferenca o pismenosti. Tema letošnje konference je bila Pismenost za vse: novi izzivi, nove perspektive. Konferenco je organiziralo Helensko združenje za jezik in pismenost (Hellenic Association for Language and Literacy) skupaj z Zvezo evropskih bralnih društev (Federation of European Literacy Asociations FELA).

Zveza evropskih bralnih društev (v nadaljevanju FELA) je mreža 28 organizacij za pismenost, katere glavna naloga je povezati vse, ki se v Evropi posvečajo spodbujanju pismenosti na vseh ravneh izobraževanja. Članice podpirajo prakse na področju poučevanja, učenja in raziskovanja pismenosti, vse skupaj pa tvorijo živahno, aktivno in predano učno skupnost. FELA organizira številna srečanja, konference, seminarje, spletne seminarje, programe izmenjav, podpira raziskave in izdaja publikacije s ciljem doseči splošno pismenost v Evropi. Iz Slovenije v tej mreži sodelujeta Bralno društvo Slovenije in Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Osrednja tema konference so bili novi izzivi in nove perspektive pismenosti kot temelja človekovega razvoja. Prispevki na konferenci so naslavljali vsebine, kot so zgodnja pismenost (0-12 let), učinkovito poučevanje pismenosti, digitalna pismenost, različna okolja pismenosti, inkluzivne prakse pismenosti za različne učence in vseživljenjski razvoj veščin pismenosti.¹

Konferenca o pismenosti, prvi dan. Foto Mojca Žaberl

Po otvoritvenih govorih se je prvi dan konference začel s plenarnim predavanjem Mary Kalantzis, profesorice z univerze v Illinoisu, vodilne strokovnjakinje na področju študij novih pismenosti, s poudarkom na multimodalnosti oziroma večkodnosti in raznolikosti sodobnih načinov komunikacij. V prispevku je tri desetletja po njeni prvotni formulaciji ponovno obravnavala teorijo večpismenosti, ter skušala odgovoriti na vprašanja zakaj, kaj in kako ustrezno poučevati pismenosti v današnjem hitro spreminjajočem se svetu.

Med številno ponudbo predavanj in dogodkov sem se odločala predvsem za vsebine, povezane s tematikama vseživljenjskega razvoja veščin pismenosti in okolij bralne pismenosti. Udeležila sem se predstavitve poljske raziskovalke Katarzyne Chyl, ki je spregovorila o projektu razvoja testa bralnega razumevanja za odrasle, saj v državi ugotavljajo ogromen delež (18 %) nepismenosti med odraslimi, standardiziranih pripomočkov za ocenjevanje pa sploh nimajo. Profesor Eric Paulson s Texas State University je predstavil rezultate študije Razprava o strategijah branja učbenikov z bralci na višjih šolah: študija razmišljanja na glas s pomočjo gibanja oči, s katero so proučevali bralne procese študentov. Popisali so strategije branja učbenikov pri udeležencih ter posneli njihovo gibanje oči pri branju odlomkov. Nato so si udeleženci ogledali lastne posnetke gibanja oči in na glas razmišljali o načinu svojega branja. Odkrili so razhajanja med svojimi domnevami o tem, katere so njihove bralne strategije, in dejansko uporabo teh strategij. Tehnika posnetega gibanja oči je razkrila, da so udeleženci raziskave pogosto počeli ravno nasprotno od tega, za kar so sami mislili/verjeli, da počnejo. Sekcija štiri je med drugim ponudila še predstavitev raziskave Milevice Bojović z Univerze v Kragujevcu o bralnih strategijah v tujem jeziku, ki se uporabljajo pri branju tiskanih in digitalnih besedil za akademske namene, Yanilla Aquino Lalaine z Univerze s Filipinov pa je spregovorila o učenju pismenosti med mladimi odraslimi, ki se učijo angleščino kot drugi jezik.

Predstavitev projekta MORE, dr. Ana Vogrinčič Čepič (Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). Foto: Mojca Žaberl

Okolja opismenjevanja so raznolika in o tem so v nadaljevanju dneva podrobneje spregovorile nekatere kolegice iz Slovenije. Slišali smo poročilo dr. Ane Vogrinčič Čepič in dr. Veronike Rot Gabrovec o trenutno trajajočem Erasmus+ projektu Motivatorji branja v digitalni dobi, ki ga koordinira Filozofska fakulteta in katerega cilj je razviti nove pristope k pedagogiki branja za užitek za osnovnošolce. Predstavili sta tudi igralne karte, ki nastajajo v okviru projekta in bodo služile kot igralno-bralni pripomoček pri delu z mladimi bralci. V predstavitvi prof. Petre Mikeln smo lahko izvedeli o pozitivnih izkušnjah, ki jih imajo na OŠ Polje z dejavnostmi, povezanimi z bralno motivacijo najstnikov. Šolska knjižnica na čelu s šolsko knjižničarko mag. Matejo Drnovšek Zvonar pripravlja številne motivacijske dogodke, kot so npr. medgeneracijsko branje, kjer se učenci in učitelji pogovarjajo o knjigah, izvajajo noč v knjižnici in srečanja z avtorji. Petra Potočnik je predstavila Društvo Bralna značka Slovenije. Udeleženci smo izvedeli nekaj o zgodovini tekmovanja Bralna značka in njegovi pomembnosti za spodbujanje branja v Sloveniji vse od leta 1960, ko sta ga po češkem vzoru zasnovala Leopold Suhodolčan in Stanko Kotnik. Zadnja predstavitev v sekciji je imela naslov Dvig pismenosti s projekti Erasmus+. Šolska knjižničarka Urška Repinc je spregovorila o tem, kako vključevanje osnovnih šol v mednarodne projekte Erasmus+, povezane z bralno pismenostjo, pomembno prispeva k izboljšanju bralne pismenosti učencev. Tudi učiteljem tovrstna sodelovanja prinesejo nova znanja in spretnosti, ki jih lahko vključijo v svoje redno delo, ter jih motivirajo za iskanje novih metod in večjo pripravljenost na skupno delo.

Prvi dan so imele predstavitve na konferenci še nekatere druge slovenske predstavnice. Kolegice s Prve gimnazije Maribor so spregovorile o pomembnosti medgeneracijskega branja (spodbujanje branja v vrtcih, bralna srečanja v domovih za starejše občane, bralni klub za učitelje in učence, bralna značka, literarna srečanja ipd.) kot temeljnega orodja za vseživljenjsko učenje in sporazumevanje v maternem jeziku ter predstavile priročnik Z Evrokom spoznavam Evropsko unijo: priročnik za spoznavanje Evropske unije v predšolskem obdobju, izdan v okviru projekta EPAS – Šola ambasadorka Evropskega parlamenta 2022-2023.² Podrobneje je medgeneracijsko branje predstavila tudi mag. Tilka Jamnik. Slednje poteka v Sloveniji kot organizirana dejavnost že vrsto let. Z namenom spodbujanja skupnega branja se odvijajo številni projekti, bralna srečanja, dogodki in akcije (npr. Teden vseživljenjskega učenja, Nacionalni mesec skupnega branja, Knjižnica pod krošnjami itd.), bralcem so na voljo priporočene spletne strani in priporočilni seznami knjig za medgeneracijsko branje, Priporočila za ustvarjanje različnih oblik medgeneracijskega branja kot tudi knjižne nagrade, pridobljene z donacijami Javne agencije za knjigo RS in slovenskih založb. Med slovenskimi predstavitvami naj omenim še predavanje dr. Tatjane Vučajnk z Univerze v Celovcu, ki je spregovorila o pomembnosti promocije branja leposlovja v dvojezičnem okolju, kjer vse več učencev ne govori več slovensko. Romana Fekonja z Zavoda RS za šolstvo pa je spregovorila, kako pomembno vlogo imajo šolske knjižnice za spodbujanje branja. So institut, ki bogati izobraževanje in pripravlja svoje uporabnike, da postanejo samostojni bralci za vse življenje. Barbara Hanuš je izpostavila pomembnost kakovostnih tiskanih revij za otroke (npr. Ciciban, Cicido, Moj planet), ki so s svojimi krajšimi besedili in bogatimi ilustracijami odličen vir za razvijanje bralnih sposobnosti in pismenosti otrok. Tatjana Lukovnjak pa je predstavila, kako so na primeru spomina na holokavst na OŠ Hajdina medpredmetno povezali zgodovino, državljansko vzgojo in etiko, glasbo in umetnost z namenom razvijati kritično in analitično razmišljanje pri učencih, pri učiteljih pa spodbuditi uvajanje novih idej in metod ter izboljšati timsko dela.

Slovenska sekcija na 23. konferenci o pismenosti, Kreta, junij 2024 (od leve proti desni Mojca Žaberl, Romana Fekonja, Petra Potočnik, Petra Mikeln, Ana Vogrinčič Čepič, Metka Kostanjevec, Ksenija Bračič Bračko, Barbara Hanuš, Tilka Jamnik, Sanja Šabeder Jaušovec, Brigita Praprotnik, Tatjana Lukovnjak). Foto: Mojca Žaberl

V nadaljevanju srečanja je potekala vrsta zanimivih predstavitev, mini simpozijev in delavnic. V drugem plenarnem predavanju se je prof. Cathy Burnett (Sheffield Institute of Education, Sheffield Hallam University) spraševala, zakaj potrebujemo različne raziskave na področju izobraževanja o pismenosti, zanimivi pa sta se mi zdeli še dve delavnici, in sicer o kreativnem razmišljanju in o skupnem branju. Pri prvi smo skupaj s predavateljico Niemelo April z Lewis-Clark State College ugotavljali, kako oblikovati popolno okolje za opismenjevanje uporabnikov. Bolj poglobljeno poznavanje naših uporabnikov, redefiniranje predpostavk o okoljih pismenosti in opredelitev izzivov kot novih priložnosti nam lahko pomaga, da pridemo do novih idej in načrtov. Cilj skupinske bralne delavnice, ki izvira iz Združenega kraljestva in se po svetu odvija v raznolikih okoljih, kot so npr. zavetišča za brezdomce, šole, centri za zaščito otrok, bolnišnice, zapori, enote za zdravljenje odvisnosti od drog in seveda knjižnice, pa je bil prikazati, kako ustvariti varno okolje, v katerem se lahko udeleženci osebno odzovejo na prebrano literaturo. Konferenca se je zaključila s plenarnim predavanjem Kate Cain (Lancaster University) o bralnem razumevanju kot kompleksni kognitivni dejavnosti, ki temelji na več spretnostih in znanju.

Na konferenci so podelili 12. evropsko nagrado za pismenost. Letos je bil za inovativni pristop k spodbujanju pismenosti nagrajen projekt Words matter: supporting adolescent literacy in rap workshops avtorja Aleksisa Salusjärvija (Finska). Projekt skuša spodbujati bralno pismenost mladostnikov skozi delavnice rapa. Osredotoča se na skupine mladostnikov v različnih izobraževalnih okoljih, s pomočjo rap besedil in glasbe udeleženci dobijo nov (v)pogled na uporabo jezika, poveča se tudi njihova motivacija za branje.

Več sto udeležencev konference je tri dni poslušalo in razpravljalo o raznoterih vidikih pismenosti, vsi pa smo se strinjali, da pismenost izrazito upada in da je treba v prihodnje poskrbeti predvsem za razvijanje kritičnega, poglobljenega razmišljanja. Ob zaključku slovesnosti smo izvedeli veselo novico, da bo naslednja, 24. konferenca, leta 2026 v Ljubljani. Tema srečanja, katerega organizatorja bosta FELA in Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS v partnerstvu z Bralnim društvom Slovenije, bo Pismenost: vrata v boljši svet.

Plakat pred konferenčno dvorano. Foto: Mojca Žaberl

1. Povzetki prispevkov, predstavljenih na konferenci, so dostopni v Book of Abstracts. [↩]
2. Projekt je podrobneje predstavljen na spletni strani gimnazije. [↩]