Poročilo o strokovnem dogodku Knjižničar – knjižničarju XI: Dan dobrih praks

10. junija 2025, je Valvasorjeva knjižnica Krško postala prizorišče tradicionalnega stanovskega srečanja slovenskih splošnih knjižnic – strokovnega posveta z naslovom »Knjižničar – knjižničarju XI: dan dobrih praks«, ki ga je že enajstič zapored pripravila Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Dogodek je pritegnil številne knjižničarke in knjižničarje iz vse Slovenije, ki so se zbrali, da bi prisluhnili navdihujočim projektom, delili izkušnje in skupaj razmišljali o prihodnosti branja v času digitalne razpršenosti.

Uvodni pozdravni nagovori Urške Lobnikar Paunović, direktorice gostujoče knjižnice, Janeza Jožeta Olovca, podžupana Mestne občine Krško, Luane Malec, predsednice Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS, in Damjane Vovk, predsednice ZBDS, so izpostavili pomembnost sodelovanja med knjižnicami, strokovne rasti ter ustvarjanja novih poti do uporabnikov v hitro spreminjajočih se okoljih.

Uvodnim pozdravom so sledili štirje programski sklopi predstavitev projektov, ki so jih slovenske splošne knjižnice v letu 2024 prijavile na razpis nagrade za najboljši projekt, s katerim se je uvedla nova, inovativna storitev za uporabnike ali za projekt, s katerim se je uvedlo nove pristope k strokovnemu delu knjižnice, izboljšalo delovne procese, realiziralo povezovanje knjižnic in uvajanje novih partnerstev, organiziralo skupne projekte ali strokovna srečanja.

Udeleženci posveta (foto: Luana Malec)

1 Branje je pustolovščina
Program posveta se je začel s projektoma, ki kažeta, kako lahko branje že v najzgodnejšem otroštvu postane nekaj domačega, vznemirljivega in življenjskega. Lidija Nemanič Baškovič iz Ljudske knjižnice Metlika je predstavila slikanico in širši projekt »Radovedni zajček v knjižnici«, ki nagovarja novorojenčke in njihove starše, da knjižnico in knjigo sprejmejo kot naravni del odraščanja. Prisrčna slikanica, ilustrirana z motivi iz lokalne knjižnice, nahrbtniki in bralni pripomočki so postali most med otrokom, staršem in knjižnico – most, ki ga knjižničarke uspešno uporabljajo pri bibliopedagoških dejavnostih.

Iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič je svojo zgodbo prinesla Valerija Rant Tišler, ki je predstavila projekt »Knjižni sejem v malem« – svežo in živahno prireditev, ki učencem tržiških osnovnih šol ponuja izkušnjo obiska knjižnega sejma kar v domačem kulturnem centru. Otroci se ne srečajo le s knjigami, temveč tudi z njihovimi avtorji in ilustratorji, dogodki pa so skrbno zasnovani v manjših skupinah, da lahko vsak otrok knjigo resnično izkusi.

2 Domoznanski utrip
Drugi programski sklop je bil posvečen projektom, ki krepijo občutek pripadnosti, lokalne identitete in kulturnega spomina. Franka Koren iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina je predstavila nagrajeni projekt »Lokarjeva pot«, pohodniško-literarno pot, ki sledi stopinjam zdravnika in pisatelja Danila Lokarja. Pot, nastala v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, povezuje naravno in kulturno dediščino Ajdovščine ter prispeva k trajni navzočnosti literarne osebnosti v zavesti prebivalcev.

Domoznanska pozornost je bila v ospredju tudi v projektu Anje Ravnikar Humphrey iz Knjižnice Domžale, ki je prikazala koncept bližine domoznanske zbirke osnovnošolcem. S premišljenim izobraževalnim programom, ki vključuje spletne vire, gradivo knjižnice in učne metode, knjižnica pripomore k bralni in informacijski pismenosti mladih ter k razumevanju domačega okolja.

3 Nove poti do uporabnikov
V tretjem delu programa so bile predstavljene prakse, ki knjižnico povezujejo z družbenim obrobjem – tako geografskim kot človeškim. Alenka Žugič Jakovina iz Valvasorjeve knjižnice Krško je zbranim pripovedovala o nagrajenem projektu »Žive besede«, literarni karavani, ki zapušča knjižnične zidove in se seli v vasi občine Kostanjevica na Krki. S podporo lokalnih svetnikov in ob pomoči vaških skupnosti se dogodki odvijajo na prizoriščih, ki so vse prej kot običajna – ob reki, na dvoriščih, v kulturnih domovih. Dogodki niso zgolj bralni – postanejo večeri skupnosti, z živimi pogovori, domačimi dobrotami in občutkom pripadnosti.

Iz Mariborske knjižnice je prišel nagrajeni projekt, ki odgovarja na eno največjih družbenih izzivov sodobnosti – demenco. Meta Blagšič je skupaj z Lidijo Breznik iz Zavoda Aloja opisala program »Umovadba«, ki v knjižnici Nova vas odpira varen prostor za spodbujanje kognitivnih funkcij oseb z začetno obliko demence. Tedenska srečanja, didaktični pripomočki, sodelovanje z družinami – vse to kaže, kako lahko knjižnica ponudi tudi terapevtski prostor.

4 Nove poti k odličnosti strokovnega dela
Zadnji programski sklop je prinesel premislek o tem, kako lahko sistematizacija, urejenost in humanistična drža soustvarjajo kakovost knjižničnega dela. Simona Lužar iz Knjižnice Pavla Golie Trebnje je predstavila praktičen pripomoček »Zbrane knjižne zbirke za odrasle« – zbirko, v kateri knjižničarji zvesto sledijo nadaljevanjem knjižnih serij in s tem pomagajo uporabnikom pri orientaciji v množici sodobnega leposlovja. Seznam, ki se redno posodablja in je dostopen tako fizično kot na spletu, je hitro postal nepogrešljivo svetovalno orodje.

Popolnoma drugačen pristop k odličnosti pa je pokazala Mariborska knjižnica s »Festivalom humanistike – Odprti horizonti«, ki ga je predstavil mag. Igor Černe. Festival ni le skupek dogodkov – je manifestacija prepričanja, da je branje pogoj za razvoj kritične misli, humanistika pa orodje za razumevanje sodobnega sveta. S polifonijo mnenj, osebnimi refleksijami in umetniškimi komentarji festival vabi k dialogu in odpira prostor za razmislek o skupnosti, odgovornosti in prihodnosti.

Okrogla miza: »Dostojevski, Prešeren in Dante na Instagramu ali le na knjižnih policah?«
Osrednji del popoldanskega dela posveta je bila okrogla miza, ki jo je z občutkom in pravo mero ostrine povezovala mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Pod naslovom »Dostojevski, Prešeren in Dante na IG ali le na knjižnih policah?« so sodelujoči – prof. dr. Miha Kovač, Denis Škofič in Alenka Murgelj – razpravljali o vlogi branja v digitalni dobi, vplivu družbenih omrežij in pomembnosti poglobljenega branja v luči Ljubljanskega manifesta.

Udeleženci okrogle mize z naslovom Dostojevski, Prešeren in Dante na IG ali le na knjižnih policah? Od leve proti desni: prof. dr. Miha Kovač, Alenka Murgelj, Denis Škofič in mag. Breda Podbrežnik Vukmir (foto: Luana Malec)

V ospredju razprave so bili rezultati raziskav o bralni pismenosti, izkušnje iz knjižničnega terena in vprašanja, kako branje povezati z mladimi, ki vse pogosteje svet dojamejo skozi podobe, hiter tempo in algoritmično usmerjene vsebine.

Čeprav so bile izpostavljene številne skrb vzbujajoče ugotovitve o bralni pismenosti in vplivu digitalnih platform, je bil zaključek pogovora optimističen. »Človeštvo se bo pobralo,« je dejal Miha Kovač, a hkrati so bili udeleženci soglasni, da je za to potrebna skupna pot – vztrajno, dolgoročno in predvsem medresorsko sodelovanje, ki presega okvire šolstva, knjižničarstva ali kulturne politike. Sogovorniki so se strinjali, da so knjižnice eden ključnih gradnikov tega skupnega napora: kot prostori zaupanja, učenja in kulturne odpornosti.

Letošnji posvet je znova potrdil, da knjižnice niso zgolj varuhinje gradiva, temveč tudi smisla; v času, ko informacije krožijo hitro in pogosto površinsko, so prav knjižnice tiste, ki ustvarjajo prostor za kakovostno branje, kritično mišljenje in ustvarjalnost. Tudi zato je dan dobrih praks dan skupne prihodnosti.

Članice IO Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS – od leve proti desni: Urška Lobnikar Paunović, Maja Vunšek, Luana Malec, Breda Podbrežnik Vukmir, Petra Kovič, Polonca Kavčič (foto: osebni arhiv avtorice)