Poročilo o predstavitvah Elisabet Rundqvist v Mestni knjižnici Ljubljana – 8. del

Mestno knjižnico Ljubljana je med 17. in 19. septembrom 2024 obiskala kolegica Elisabet Rundqvist iz Švedske nacionalne knjižnice kot vabljena strokovnjakinja v okviru akreditacije Erasmus+. Niz prispevkov je nastal na podlagi njenih predstavitev švedskega sistema splošnih knjižnic, ključnih ustanov na področju splošnega knjižničarstva na Švedskem ter primerov dobrih praks pri izobraževanju uporabnikov in izvedbe storitev, ki temeljijo na v uporabnika in lokalno skupnost usmerjenem pristopu.

Strategija knjižnice Säters bibliotek, ki temelji na IFLA Trend Report in konceptu “knjižničarjenja”
Knjižnica Säters bibliotek je majhna, a ambiciozna knjižnica na Švedskem, ki si prizadeva biti ključni akter v lokalni skupnosti. Njihov strateški načrt za obdobje 2022–2024 temelji na sodobnih trendih, ki jih določajo mednarodne organizacije, kot je IFLA (Mednarodna zveza knjižničarskih združenj in ustanov). Njihova strategija vključuje inovativne pristope k razvoju knjižnic, kar vključuje koncept, ki so ga poimenovali “knjižničarjenje” (v izvirniku “att biblioteka”), pri čemer se osredotočajo na knjižnico kot prostor za soustvarjanje, sodelovanje in demokratizacijo dostopa do informacij.

Knjižnica Säter v svoji strategiji prevprašuje svojo vlogo v razvoju družbe in kako lahko postane pomemben akter v lokalnem okolju. Zanima jih, kakšne so potrebe v Säteru glede na to, kako se bo družba spreminjala v naslednjih petih do desetih letih. Kakšen bo prihodnji profil Sätera in na katerih področjih lahko knjižnica igra pomembno vlogo. Knjižnice si namreč prizadevajo biti varen prostor za vse v družbi in si želijo, da bi jih obiskalo več ljudi ter sodelovalo v njihovih dejavnostih. V okolju se soočajo z izzivi glede varnosti, gospodarstva, pretoka informacij in trajnosti. To vpliva na knjižnice, hkrati pa jim daje priložnost, da prispevajo k bolj trajnostni in varnejši družbi. Spreminja se tako demografija lokalne skupnosti kot širše okolje, včasih zelo hitro. Socialno-ekonomske spremembe na lokalni in regionalni ravni so opisane v  dokumentu o socialno-ekonomski analizi 2020 za področje severne osrednje Švedske. Glede na analize, je največja rast prebivalstva v starostni skupini nad 80 let. Dejstvo, da je vse več starejših od 80 let in manj delovno aktivnega prebivalstva, vpliva na družbo, s čimer se morajo soočiti tudi knjižnice.

IFLA Trend Report kot osnova
IFLA Trend Report je eden ključnih dokumentov, ki so ga uporabili v Säters bibliotek za oblikovanje svoje strategije. Ta poročila, ki so bila prvič izdana leta 2013 in posodobljena leta 2022,¹ opisujejo ključne trende in izzive, s katerimi se soočajo knjižnice po vsem svetu. IFLA Trend Report ne pomeni le analize trenutnih razmer, temveč služi tudi kot orodje za načrtovanje prihodnosti knjižnic. Säters bibliotek se je odločila uporabiti ta dokument kot taksonomijo (sistematično razvrščanje in organizacija znanja), da bi prepoznala izpostavljene štiri ključne trende in jih uporabila kot vodilo za svoje lastne cilje in delovanje:

• Inspiracija oz. navdih: Knjižnica si prizadeva navdihovati uporabnike in skupnost s tem, da postane aktiven akter v družbenem razvoju, zagotavljanjem transparentnosti delovanja in učinkovito komunikacijo;
• Angažiranje: Knjižnica aktivno priteguje skupnost s prevzemanjem aktivne vloge v lokalni družbi, ter olajševanjem sodelovanja in soustvarjanja;
• Omogočanje: Knjižnica omogoča konstruktiven razvoj skupnosti, deljenje znanja, vseživljenjsko učenje in sodelovalno vodenje;
• Povezovanje: Knjižnica gradi povezave preko mreženja z različnimi akterji in sodelovanja z organizacijami in posamezniki, na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Slika 1: Naslovnica strateškega dokumenta knjižnice Säters bibliotek

Te metode omogočajo knjižnici, da deluje kot platforma za demokratično participacijo in razvoj lokalne skupnosti. Fokus je na soustvarjanju in vključevanju uporabnikov v vse vidike delovanja knjižnice.

V skladu z IFLA Trend Report se knjižnice soočajo s spremembami na več področjih, kot so:

• Digitalizacija in tehnološki napredek: Knjižnice morajo slediti hitremu razvoju tehnologij, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost in digitalna orodja, ki vplivajo na to, kako ljudje dostopajo do znanja in informacij.
• Spreminjajoča se vloga knjižnic: Knjižnice niso več zgolj prostori za izposojo knjig, temveč tudi prostori za druženje, ustvarjanje in učenje. Knjižnice so postale pomembni akterji v lokalnih skupnostih, kjer je sodelovanje z drugimi organizacijami ključnega pomena.
• Povečana potreba po digitalni pismenosti: S povečanjem digitalizacije se povečuje tudi potreba po digitalni pismenosti in vključevanju vseh članov skupnosti v digitalno družbo.

Knjižnica uporablja poročilo o trendih kot taksonomijo za analizo in načrtovanje svojih dejavnosti. To poročilo opisuje ključne trende v družbi in knjižničarstvu ter kako ti vplivajo na knjižnične storitve. Služi kot skupni referenčni okvir za osebje pri razmišljanju o prihodnosti knjižnice. Na podlagi teh trendov je Säters bibliotek oblikovala svojo strategijo, ki vključuje tako tehnološke inovacije kot tudi večjo vključenost skupnosti in uporabnikov.

Koncept “knjižničarjenja” (att biblioteka)
V Säters bibliotek so razvili koncept “att biblioteka” (kar bi lahko prevedli kot “knjižničarjenje”), ki označuje knjižnico kot dinamičen in nenehno spreminjajoč se prostor. Koncept temelji na ideji, da knjižnica ni zgolj pasivna institucija, ki ponuja storitve, ampak aktivno sodeluje z uporabniki in lokalno skupnostjo pri soustvarjanju vsebin in storitev. Knjižnica naj bi bila prostor, kjer se nenehno dogajajo procesi učenja, ustvarjanja in povezovanja.

Koncept knjižničarjenja izhaja iz več ključnih načel:

• Knjižnica kot navdih javnosti za aktivnosti in pogovore na različnih področjih: Knjižnica Säter si prizadeva biti več kot le skladišče knjig; želi postati živahno središče skupnosti, ki spodbuja učenje, ustvarjalnost in dialog. Ta cilj se odraža v različnih pobudah:

• Ustvarjanje spodbudnega okolja: Oblikovanje prostorov, ki vabijo k branju, učenju in druženju, organizacija razstav, ki predstavljajo lokalno umetnost in kulturo; ponudba raznolikega gradiva, ki odraža interese in potrebe skupnosti.
• Spodbujanje vseživljenjskega učenja: Organizacija predavanj in delavnic na različne teme; ponudba tečajev za razvoj novih veščin, kot so digitalna pismenost ali tuji jeziki; sodelovanje z lokalnimi strokovnjaki za predstavitev specifičnih tem.
• Spodbujanje kulturne izmenjave: Organizacija literarnih večerov in srečanj z avtorji; predstavljanje različnih kultur skozi knjige, filme in prireditve; spodbujanje medgeneracijskega dialoga in izmenjave znanj.

• Knjižnica kot prostor za soustvarjanje: Koncept knjižnice, kot jo vidijo v Säters bibliotek, niso zgolj prostori za izposojo gradiva, temveč tudi prostori, kjer ljudje lahko sodelujejo pri ustvarjanju novih vsebin, raziskujejo nove ideje in se povezujejo z drugimi člani skupnosti. Ravno tako se ne omejujejo zgolj na ponudbe tečajev in individualne pomoči pri uporabi digitalnih tehnologij ali zagotavljanju dostopa do računalnikov in interneta za vse člane skupnosti (kar seveda izvajajo), pač pa razvijajo tudi nove uporabniške storitve. Primer tega sta vzpostavitev servisov Fixoteket in DigidelCenter, kjer lahko uporabniki sodelujejo pri ustvarjanju digitalnih vsebin, preizkušajo nove tehnologije in se učijo novih veščin. Oba projekta odražata cilje knjižnice Säter, da postane inovativna, vključujoča in trajnostno usmerjena ustanova v lokalni skupnosti.

• DigidelCenter je projekt, ki se osredotoča na digitalno vključenost in pismenost. Organiziran je kot center znotraj knjižnice Säter, ki ponuja: izobraževanja in delavnice o uporabi digitalnih orodij in tehnologij; pomoč pri uporabi računalnikov, pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav; dostop do računalnikov in interneta za tiste, ki tega nimajo doma, ter podporo pri uporabi e-storitev, kot so spletno bančništvo, e-uprava itd.
• Fixoteket je projekt, povezan s trajnostnim razvojem in deljenjem virov. Ponudba Fixoteke obsega: prostor v knjižnici, kjer lahko ljudje popravljajo svoje predmete; izobraževalne delavnice o popravilu in vzdrževanju različnih stvari (elektronika, oblačila, pohištvo itd.); izposoja orodij in opreme za popravila; spodbujanje ponovne uporabe in zmanjševanja odpadkov preko osveščevalnih akcij in izobraževanj; povezovanje ljudi s strokovnjaki za popravila različnih stvari.

• Knjižnica kot prostor za demokratizacijo: Knjižnice imajo ključno vlogo pri omogočanju dostopa do informacij za vse člane skupnosti, ne glede na njihove socialno-ekonomske okoliščine. Säters bibliotek si prizadeva za povečanje digitalne pismenosti in zagotavljanje dostopa do tehnologij, ki so ključnega pomena za vključevanje v sodobno družbo. Pri tem se osredotočajo na marginalizirane skupine, kot so starejši, ljudje z nizkimi digitalnimi spretnostmi in mladi. Organizirajo diskusije o aktualnih družbenih vprašanjih, zagotavljajo gradiva, ki obravnavajo teme socialne pravičnosti in enakosti, sodelujejo z lokalnimi organizacijami za podporo ranljivim skupinam in omogočajo in aktivno prispevajo k razvoju skupnosti na prednostnih področjih.

Skrbeti želijo tudi za socialno kohezijo z oblikovanjem prostorov za srečevanje in povezovanje različnih skupin v skupnosti, organizacija medkulturnih in medgeneracijskih dogodkov, ter podporo integraciji priseljencev in manjšin.

• Knjižnica kot prostor za učenje in eksperimentiranje: Säters bibliotek se osredotoča na ustvarjanje okolij, kjer lahko uporabniki eksperimentirajo, preizkušajo nove ideje in se učijo iz lastnih napak. To je še posebej pomembno v kontekstu hitrih tehnoloških sprememb, kjer je nenehno prilagajanje ključnega pomena. V tem kontekstu se knjižnica pozicionira kot prostor za življenjsko učenje.
• Knjižnica kot prostor za trajnostni razvoj: Ena izmed pomembnih usmeritev knjižnice je tudi trajnostni razvoj, kar pomeni, da si knjižnica prizadeva za zmanjšanje svojega vpliva na okolje, hkrati pa spodbuja skupnost, da razmišlja o trajnostnih načinih uporabe virov. To vključuje izposojo ne le knjig, temveč tudi orodij, tehnologij in drugih virov, ki ljudem omogočajo bolj trajnostno življenje, implementacijo trajnostnih praks v delovanju knjižnice, organizacijo dogodkov in razstav na temo trajnostnega razvoja in zagotavljanje informacij in virov o okoljskih vprašanjih.
• Knjižnica kot vir sodelovanja in mreženja v skupnosti, saj za doseganje svojih ciljev preko lokalnih sodelovanj gradi partnerstva z lokalnimi šolami, društvi in organizacijami, ter sodeluje z občino pri oblikovanju in izvajanju lokalnih politik, kakor tudi vključevanje lokalnih strokovnjakov in prostovoljcev v dejavnosti knjižnice. Z regionalnim povezovanjem krepi sodelovanje z drugimi knjižnicami v regiji za izmenjavo dobrih praks, se vključuje v skupne projekte z regionalnimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami ter sodeluje pri regionalnih pobudah za razvoj in inovacije. Nacionalno in mednarodno sodelovanje krepi z aktivno udeležbu v nacionalnih knjižničnih združenjih in pobudah, izmenjava izkušenj in znanja z drugimi knjižnicami po svetu, ter sodelovanjem v mednarodnih projektih in pobudah, kot je Agenda 2030.

Strateški cilji
Na podlagi koncepta knjižničarjenja in IFLA Trend Report je Säters bibliotek oblikovala več strateških ciljev, ki so usmerjeni v prihodnost:

1. Digitalna vključenost in pismenost: Eden glavnih ciljev knjižnice je povečati digitalno pismenost in vključenost vseh članov skupnosti. To vključuje izobraževalne programe, dostop do digitalnih orodij in tehnologij ter pomoč pri uporabi digitalnih storitev. DigidelCenter igra pri tem ključno vlogo, saj omogoča ljudem, da pridobijo potrebne digitalne spretnosti za sodelovanje v sodobni družbi.
2. Vključevanje mladih in marginaliziranih skupin: Knjižnica si prizadeva vključiti mlade in druge marginalizirane skupine v svoje dejavnosti. To vključuje sodelovanje z mladimi pri izbiri gradiva in ustvarjanju programov, ki ustrezajo njihovim interesom. Knjižnica spodbuja tudi mlade, da sodelujejo pri oblikovanju knjižničnih storitev in dogodkov.
3. Knjižnica kot središče skupnosti: Säters bibliotek želi postati središče skupnosti, kjer lahko ljudje pridejo ne le po informacije, temveč tudi po nasvet, podporo in priložnosti za sodelovanje. Fixotek je odličen primer tega, saj omogoča ljudem, da delijo orodja, znanje in veščine ter sodelujejo v projektih, ki so koristni za skupnost.
4. Trajnostni razvoj: Trajnostni razvoj je pomemben del knjižnične strategije. Knjižnica si prizadeva zmanjšati svoj vpliv na okolje z izposojo različnih vrst virov (ne le knjig) in s spodbujanjem skupnosti, da razmišlja bolj trajnostno. Knjižnica se povezuje tudi z lokalnimi organizacijami za trajnostni razvoj in spodbuja projekte, povezane s tem področjem.
5. Sodelovanje in mreženje: Säters bibliotek si prizadeva za sodelovanje z drugimi knjižnicami, organizacijami in posamezniki, tako na lokalni kot na regionalni ravni. Povezujejo se z drugimi knjižnicami v regiji Dalarna, sodelujejo v regionalnih in nacionalnih mrežah ter izmenjujejo znanje in izkušnje. Tako gradijo sodelovalno mrežo, ki omogoča učinkovitejše delovanje in razvoj knjižnic.

Metode za doseganje ciljev
Da bi dosegli svoje cilje, so v Säters bibliotek razvili več metod, ki temeljijo na konceptu knjižničarjenja:

1. Mentorstvo in delitev znanja: Knjižnica je razvila model mentorstva, kjer izkušeni (tudi že upokojeni) knjižničarji mentorirajo manj izkušene kolege in delijo svoje znanje o knjižničnih praksah ter trendih v knjižničarstvu. Mentorstvo omogoča izmenjavo izkušenj, ki so pomembne za razvoj knjižnic v prihodnosti.
2. Uporaba taksonomije za razvoj dejavnosti: Na podlagi IFLA Trend Report so v Säters bibliotek razvili taksonomijo, ki knjižnici pomaga načrtovati in izvajati razvojne dejavnosti. Taksonomija razvršča različne stopnje dejavnosti in omogoča knjižnici, da identificira področja, kjer je potrebna izboljšava ali razvoj.
3. Sodelovanje z lokalno skupnostjo: Knjižnica aktivno sodeluje z lokalnimi organizacijami, šolami, podjetji in posamezniki, da bi razvili programe in storitve, ki ustrezajo potrebam skupnosti. To sodelovanje vključuje soustvarjanje dogodkov, programov in projektov, ki so koristni za lokalno skupnost.
4. Praktično učenje in eksperimentiranje: Knjižnica spodbuja eksperimentiranje in prakso v svojih dejavnostih. Uporabniki se lahko vključijo v različne delavnice, kjer preizkušajo nova orodja, tehnologije in veščine. To vključuje tudi makerspace (kreativnico), kjer lahko uporabniki eksperimentirajo z različnimi tehnikami in orodji.

Zaključek
Strategija knjižnice Säters bibliotek temelji na sodobnih knjižničnih trendih, kot jih določa IFLA Trend Report, ter vključuje inovativni koncept knjižničarjenja. Knjižnica se osredotoča na digitalno pismenost, vključevanje marginaliziranih skupin, trajnostni razvoj in soustvarjanje s skupnostjo. Sodelovanje z drugimi knjižnicami in lokalnimi organizacijami ter uporaba mentorstva in taksonomije kot orodij za razvoj so ključni elementi njihove strategije. Knjižnica želi igrati pomembno vlogo kot demokratična platforma in prostor za srečevanje v lokalni skupnosti. Z nadaljnjim razvojem metod soustvarjanja in vključevanja uporabnikov ima knjižnica potencial, da postane še bolj relevanten in cenjen akter v Säteru.

Säters bibliotek želi tako postati sodoben prostor za učenje, ustvarjanje in sodelovanje, ki bo ključen akter v lokalni skupnosti in širše. Knjižnica Säter je s tem projektom postavila temelje za inovativno in v skupnost usmerjeno delovanje. Uporabljena štiristopenjska taksonomija, ki temelji na IFLA Trend Reportu iz leta 2022, Säters bibliotek omogoča, da sistematično pristopi k svojemu poslanstvu in vlogi v skupnosti. S tem pristopom knjižnica ne le sledi trendom v knjižničarstvu, temveč tudi aktivno oblikuje prihodnost svoje skupnosti. Taksonomija odraža ključne izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo sodobne knjižnice:

• potreba po prilagajanju demografskim spremembam in digitalni transformaciji,
• vloga knjižnic pri spodbujanju trajnostnega razvoja in socialne pravičnosti,
• doseganje novih uporabniških skupin,
• pomen vključevanja skupnosti in soustvarjanja storitev,
• zagotavljanje ustreznih znanj in kompetenc osebja,
• merjenje in vrednotenje družbenega vpliva knjižnice,
• nujnost sodelovanja in mreženja za doseganje večjega učinka in tako razvoj novih partnerskih odnosov v skupnosti.

Z implementacijo te taksonomije knjižnica Säter postavlja zgled za druge knjižnice, kako lahko tradicionalna vloga knjižnice kot vira informacij preraste v vlogo aktivnega akterja družbenih sprememb in razvoja skupnosti. To je še posebej pomembno v času, ko se knjižnice soočajo s spreminjajočimi se potrebami uporabnikov in izzivi digitalne dobe. Zaključimo lahko, da uporaba IFLA Trend Reporta za oblikovanje te taksonomije omogoča knjižnici Säter, da ostane relevantna, inovativna in odzivna na potrebe svoje skupnosti, hkrati pa ohranja temeljne vrednote knjižničarstva: dostop do znanja, spodbujanje učenja in krepitev demokracije.

1. Posodobitev IFLINIH trendov iz leta 2024 je bila objavljena šele 30. 9. 2024 v okviru IFLA Information Futures Summit v Brisbanu (Avstralija) https://www.ifla.org/news/trend-report-2024-report-launched/, ter izpostavlja šest trendov: Znanja in prakse se spreminjajo; Umetna inteligenca in druge tehnologije preoblikujejo družbo; Zaupanje se na novo opredeljuje; Spretnosti in sposobnosti postajajo vse bolj zapletene; Digitalne tehnologije so neenakomerno porazdeljene; Informacijski sistemi porabljajo vse več virov; Ljudje iščejo povezave v skupnosti. [↩]