Poročilo o predstavitvah Elisabet Rundqvist v Mestni knjižnici Ljubljana – 7. del

Mestno knjižnico Ljubljana je med 17. in 19. septembrom 2024 obiskala kolegica Elisabet Rundqvist iz Švedske nacionalne knjižnice kot vabljena strokovnjakinja v okviru akreditacije Erasmus+. Niz prispevkov je nastal na podlagi njenih predstavitev švedskega sistema splošnih knjižnic, ključnih ustanov na področju splošnega knjižničarstva na Švedskem ter primerov dobrih praks pri izobraževanju uporabnikov in izvedbe storitev, ki temeljijo na v uporabnika in lokalno skupnost usmerjenem pristopu.

Knjižnica kot “Think Tank”
Vloga knjižnic se je v zadnjih desetletjih močno spremenila, zlasti zaradi digitalne transformacije in sprememb v družbeni dinamiki. Danes knjižnice niso več zgolj prostori za izposojo knjig, ampak postajajo prostor za razmišljanje, inovacije in družbeni razvoj, pogosto imenovane tudi kot “think tank”.¹ Koncept poudarja novo vlogo knjižnic kot središč za premislek, sodelovanje in ustvarjanje rešitev za družbene izzive.

1 Kaj pomeni koncept “think tank” v knjižničnem kontekstu?
“Think tank” je pojem, ki se tradicionalno nanaša na raziskovalne organizacije ali skupine strokovnjakov, ki se ukvarjajo s poglobljenimi analizami in predlagajo rešitve za zapletene družbene, politične in gospodarske izzive. V kontekstu knjižnic pa ta koncept zajema vlogo knjižnic kot prostorov za kritično razmišljanje, inovacije in družbeno participacijo. Knjižnice kot “think tanki” postajajo kraji, kjer se zbirajo ljudje, ideje in viri, da bi v sodelovanju razpravljali o pomembnih vprašanjih, spodbujali ustvarjalno mišljenje in iskali rešitve za izzive, s katerimi se soočajo njihove skupnosti. To vključuje vse od lokalnih vprašanj, kot so socialna vključitev in digitalna pismenost, do globalnih tem, kot so trajnostni razvoj, človekove pravice in demokracija.

 2 Vloga knjižnic kot prostorov za družbeni dialog in inovacije
Ena izmed ključnih funkcij knjižnic kot “think tankov” je spodbujanje družbenega dialoga. Knjižnice organizirajo dogodke, kot so pogovori, razprave, okrogle mize in predavanja, kjer se obravnavajo pomembne teme, kot so:

• Demokracija in državljanska participacija: Knjižnice zagotavljajo prostor za razprave o državljanskih pravicah, volitvah, političnih vprašanjih in drugih temah, ki so bistvene za delovanje demokratične družbe.
• Socialna pravičnost in enakopravnost: Knjižnice organizirajo dogodke, kjer se obravnavajo vprašanja družbene enakosti, pravice manjšin, migracije in vključevanje ranljivih skupin.
• Trajnostni razvoj in okoljske teme: Knjižnice postajajo centri za ozaveščanje o okoljskih vprašanjih, kjer se razpravlja o temah, kot so podnebne spremembe, trajnostna energija in varstvo narave.

 3 Knjižnice kot središča za inovacije in ustvarjalnost
Poleg družbenega dialoga knjižnice delujejo kot središča za inovacije in ustvarjalno mišljenje. S tem, ko zagotavljajo dostop do informacij, tehnologij in virov, knjižnice spodbujajo ljudi, da razvijajo nove ideje, projekte in rešitve. Ta vloga knjižnic je zlasti pomembna v današnji digitalni dobi, kjer so digitalne tehnologije in dostop do informacij ključnega pomena za razvoj inovacij.

Knjižnice pogosto organizirajo delavnice in programe za spodbujanje ustvarjalnosti, kot so:

• Tehnološke delavnice: Na teh delavnicah se obiskovalci lahko naučijo osnov programiranja, oblikovanja, 3D tiskanja in drugih digitalnih veščin, ki so ključne za inovacije v sodobni družbi.
• Podporni programi za podjetništvo: Knjižnice ponujajo podporo podjetnikom in ustvarjalcem, ki želijo razviti svoje poslovne ideje. To vključuje dostop do virov, mentorstvo in podporo pri raziskovanju trga.
• Laboratoriji za inovacije (kreativnice oz. makerspaces): Nekatere knjižnice na Švedskem so vzpostavile ustvarjalne prostore (kreativnice), kjer lahko posamezniki in skupine eksperimentirajo z različnimi tehnologijami in materiali, da bi razvili nove izdelke, storitve ali umetniška dela.

4 Družbeni vpliv knjižnic kot “think tankov”
Knjižnice kot “think tanki” imajo pomemben vpliv na širše družbene spremembe. S tem, ko spodbujajo sodelovanje, ustvarjalnost in razprave o pomembnih vprašanjih, knjižnice prispevajo k bolj odprti, vključujoči in inovativni družbi. Nekateri ključni družbeni vplivi vključujejo:

• Krepitev demokracije: Knjižnice spodbujajo aktivno državljanstvo in omogočajo dostop do informacij, ki so ključne za informirano odločanje v demokratičnih procesih.
• Spodbujanje socialne vključenosti: Knjižnice zagotavljajo prostore, kjer se lahko srečujejo ljudje iz različnih družbenih skupin, kar spodbuja večjo družbeno povezanost in razumevanje.
• Podpora lokalnim skupnostim: Knjižnice delujejo kot središča lokalnih skupnosti, kjer lahko prebivalci sodelujejo pri reševanju lokalnih izzivov in razvoju skupnosti.

Slika 1: Točka srečevanja za starejše ženske v knjižnici Rosengård (Rosengårdsbiblioteket): preko pogovorov s starejšimi so zaposleni med drugim ugotovili, da redni obiskovalci knjižnice sodelujejo v več in bolj raznolikih prostočasnih dejavnostih kot tisti, ki knjižnice ne obiskujejo, ter da intervjuvane ženske preživijo več časa doma kot moški. Ugotovili so, da so starejše ženske na tem območju očitno bolj izolirane v domačem okolju kot starejši moški, zato so vzpostavili redno točko srečevanja za starejše ženske v knjižnici (foto: arhiv KB)

5 Aktivnosti knjižnic kot “think tankov” na Švedskem
Na Švedskem je več primerov knjižnic, ki uspešno delujejo kot “think tanki”. Nekatere knjižnice izvajajo posebne programe, kjer skupaj z lokalnimi skupnostmi raziskujejo rešitve za družbene izzive. Na primer, knjižnice v manjših mestih, kjer se soočajo z izzivi, kot so zmanjševanje prebivalstva, brezposelnost in digitalna izključenost, organizirajo inovacijske delavnice, kjer prebivalci skupaj razvijajo ideje za izboljšanje lokalnega okolja.

V mestnih knjižnicah pa so pogoste razprave o globalnih temah, kjer sodelujejo tako lokalni prebivalci kot tudi strokovnjaki z različnih področij. Te knjižnice omogočajo dostop do znanja, ki je potrebno za razumevanje kompleksnih globalnih vprašanj, kot so migracije, podnebne spremembe in digitalna transformacija.

Koncept knjižnic kot “think tankov” poudarja njihovo preobrazbo iz tradicionalnih hraniteljev znanja v dinamične prostore, kjer se oblikujejo nove ideje, rešitve in inovacije. Knjižnice na Švedskem so pomemben del infrastrukture za družbeni napredek, demokracijo in socialno pravičnost, saj omogočajo dostop do znanja in sodelovanje pri reševanju ključnih izzivov sodobne družbe.

Knjižnice kot “think tanki” niso zgolj prostori, kjer ljudje pasivno prejemajo informacije, ampak so aktivni prostori za ustvarjanje in deljenje idej, ki spodbujajo boljšo prihodnost za vse člane družbe.

Slika 2: Knjižnica kot prostor za ustvarjanje in deljenje idej (foto: arhiv KB) 

1. Za angleški termin se v slovenščini pojavljajo naslednje poimenovalne rešitve: »think tank«, možganski trust (najpogostejša zveza), skupina za razmislek (Evroterm), možganski center, mislišče, miselni tank, valilnica idej. [↩]