Poročilo o predstavitvah Elisabet Rundqvist v Mestni knjižnici Ljubljana – 6. del

Mestno knjižnico Ljubljana je med 17. in 19. septembrom 2024 obiskala kolegica Elisabet Rundqvist iz Švedske nacionalne knjižnice kot vabljena strokovnjakinja v okviru akreditacije Erasmus+. Niz prispevkov je nastal na podlagi njenih predstavitev švedskega sistema splošnih knjižnic, ključnih ustanov na področju splošnega knjižničarstva na Švedskem ter primerov dobrih praks pri izobraževanju uporabnikov in izvedbe storitev, ki temeljijo na v uporabnika in lokalno skupnost usmerjenem pristopu.

Prizadevanja švedskih knjižnic pri izobraževanju odraslih v splošnih knjižnicah
Švedske splošne knjižnice igrajo ključno vlogo pri izobraževanju odraslih, še posebej v sodobni digitalni družbi, kjer je digitalna pismenost postala nujna za polnopravno sodelovanje v družbi. Knjižnice na Švedskem so skozi zgodovino razvijale svoje storitve, da bi zadostile potrebam različnih skupin prebivalstva, in so skozi to prizadevanje postale pomembna infrastruktura za vseživljenjsko učenje, digitalno usposabljanje in širše izobraževanje odraslih.

1 Kontekst izobraževanja odraslih na Švedskem
Na Švedskem imajo splošne knjižnice dolgo tradicijo zagotavljanja dostopa do izobraževalnih virov za odrasle. Splošne knjižnice niso zgolj kraji za izposojo knjig, ampak tudi prostori, kjer se uporabniki lahko vključijo v različne oblike formalnega in neformalnega učenja. Knjižnice delujejo kot most med posamezniki in znanjem, še posebej v obdobju, ko se hitro spreminja narava dela, tehnologije in družbene potrebe. V zadnjih desetletjih se je na Švedskem povečala potreba po digitalni pismenosti, saj vse več storitev prehaja v digitalni svet. S tem se povečuje tudi vloga knjižnic pri spodbujanju digitalne vključenosti in zmanjševanju digitalnega razkoraka med različnimi skupinami prebivalstva.

Slika 1: Aktivnosti za digitalno vključenost vseh (foto: Rickard Grönkvist,, CC BY-NC-SA 4.0)

2 Digitalna vključenost in kampanja “Digidel”
Središče prizadevanj švedskih knjižnic za izobraževanje odraslih je pobuda za digitalno vključenost. Ena izmed ključnih pobud na tem področju je bila kampanja “Digidel“, ki se je začela leta 2010. Cilj kampanje je bil zmanjšati število ljudi, ki niso imeli dostopa do digitalnih orodij in storitev, ter spodbujati digitalno pismenost med odraslimi. Knjižnice so igrale osrednjo vlogo v kampanji, saj so organizirale delavnice, tečaje in svetovanja, kjer so udeleženci lahko pridobili osnovne digitalne veščine, kot so uporaba računalnikov, pošiljanje elektronske pošte, brskanje po spletu ter uporaba e-storitev, kot so spletno bančništvo, e-uprava in druge javne storitve. Knjižnice so pogosto sodelovale z drugimi organizacijami, kot so lokalne samoupravne skupnosti, nevladne organizacije in zasebni sektor, da bi povečale doseg kampanje in zagotovile širši dostop do digitalnih orodij.

3 Razvoj platforme “Digiteket” za knjižničarje
Pomemben vidik prizadevanj za izobraževanje odraslih je tudi usposabljanje knjižničarjev, ki so ključni akterji v procesu izobraževanja uporabnikov. Leta 2019 je bila uvedena platforma “Digiteket“, ki je zasnovana kot orodje za usposabljanje knjižničarjev in knjižničnih vodij na področju digitalne transformacije. Preko platforme knjižničarji pridobivajo znanje in veščine, ki jim omogočajo, da učinkovito podpirajo odrasle uporabnike pri učenju in uporabi digitalnih orodij. Digiteket ponuja različne tečaje in izobraževalne vire, ki so prilagojeni potrebam knjižničarjev na različnih ravneh znanja. Knjižničarji se lahko vključijo v tečaje o temah, kot so osnovna uporaba računalnikov, varnost na spletu, pa tudi naprednejše teme, kot so digitalna dostopnost, razvoj digitalnih storitev in uporaba novih tehnologij v knjižnicah. Platforma je postala pomembno orodje za strokovni razvoj knjižničarjev in zagotavlja, da so knjižnice opremljene z znanjem, ki ga potrebujejo za učinkovito podporo odraslim uporabnikom.

4 Povezovanje knjižnic z izobraževalnimi programi za odrasle
Splošne knjižnice na Švedskem so tesno povezane z različnimi formalnimi in neformalnimi izobraževalnimi programi za odrasle. Knjižnice pogosto sodelujejo s programi, kot je npr. program za učenje švedščine za priseljence SFI (Svenska För Invandrare),. Knjižnice ponujajo prostore in podporo za izvajanje teh programov, hkrati pa nudijo dostop do gradiv in tehnologij, ki jih udeleženci potrebujejo za uspešno učenje. Prav tako knjižnice delujejo kot neformalna podporna središča za odrasle, ki se udeležujejo izobraževalnih tečajev ali programov, ne glede na to, ali gre za formalne izobraževalne ustanove ali za spletne tečaje. Knjižnice zagotavljajo dostop do učnih prostorov, kjer lahko odrasli uporabniki študirajo, dostopajo do interneta in uporabljajo računalnike. Poleg tega knjižničarji pogosto nudijo pomoč pri iskanju gradiv, raziskovanju in uporabi informacijskih virov, kar je še posebej pomembno za tiste, ki se vračajo k učenju po daljšem obdobju.

Slika 2: Izobraževalni center Mestne knjižnice Malmö (foto: Elisabet Rundqvist, KB)

5 Inovativne storitve za odrasle uporabnike
Švedske knjižnice se nenehno trudijo razvijati inovativne storitve, ki bi zadovoljile potrebe odraslih uporabnikov. Eden izmed inovativnih primerov je storitev “zvočnega časopisa” za slepe in slabovidne uporabnike. Ta storitev omogoča dostop do avdio različic časopisov in drugih informacijskih virov, kar bistveno povečuje dostopnost informacij za ljudi s posebnimi potrebami.

Slika 3: Storitev »zvočnega časopisa« (foto: Elisabet Rundqvist, KB)

Poleg tega knjižnice uvajajo prilagoditvene tehnologije, kot so povečevalna stekla, optični bralniki in druga oprema, ki omogoča dostop do informacij ljudem s posebnimi potrebami. Knjižnice prav tako sodelujejo s centri za zdravstveno oskrbo in domovi za starejše, da bi zagotovile, da imajo starejši in invalidne osebe dostop do knjižničnih virov in storitev.

6 Podpora manjšinam in jezikovna raznolikost
Eden izmed pomembnih izzivov za švedske knjižnice je podpora manjšinskim skupinam in zagotavljanje dostopa do gradiv v različnih jezikih. Knjižnice so razvile številne programe in storitve, ki spodbujajo večjezičnost in omogočajo dostop do knjig, e-knjig in avdio knjig v različnih jezikih. Knjižnice v sodelovanju z Nacionalno knjižnico Švedske in knjižnicami na Norveškem ponujajo dostop do knjižničnih virov v številnih jezikih, vključno z arabščino, ruščino, ukrajinščino, tajščino in drugimi jeziki preko platforme Världens bibliotek (Svetovna knjižnica). Ta storitev omogoča uporabnikom, da dostopajo do knjižničnih gradiv ne glede na to, kje se nahajajo, kar je še posebej pomembno za priseljence in manjšinske skupine, ki morda težko najdejo gradiva v svojem maternem jeziku.

Slika 4: Primer ponudbe e-gradiva v bošnjaškem. Hrvaškem in srbskem jeziku v Världens bibliotek (foto: zajem zaslonske slike)

7 Knjižnice kot prostori demokracije in socialnega razvoja
Knjižnice na Švedskem niso zgolj prostori za izposojo knjig ali dostop do digitalnih storitev; so tudi pomembni prostori za spodbujanje demokracije, socialnega razvoja in prenosa znanja. Knjižnice organizirajo dogodke, razprave in predavanja na temo državljanskih pravic, demokracije, človekovih pravic in socialne pravičnosti. Švedske knjižnice dejavno spodbujajo vključevanje ranljivih skupin, kot so manjšine, starostniki, invalidi in brezposelni, v družbo. Z izvajanjem programov, ki spodbujajo aktivno državljanstvo, knjižnice prispevajo k večji vključenosti marginaliziranih skupin in omogočajo platformo za izražanje njihovih potreb in interesov.

8 Izzivi in prihodnost knjižnic
Kljub uspehom pri vključevanju odraslih v izobraževalne programe se švedske knjižnice soočajo s številnimi izzivi. Eden izmed največjih izzivov je pomanjkanje finančnih virov za manjše knjižnice, ki imajo omejena sredstva in osebje, kar otežuje zagotavljanje enakega nivoja storitev kot v večjih mestih. Manjše knjižnice se pogosto soočajo s težavami pri zadovoljevanju potreb raznolikih skupin uporabnikov in pri zagotavljanju dostopa do novih tehnologij in digitalnih storitev. V prihodnosti se knjižnice osredotočajo na razvoj strategij, ki bodo omogočile trajnostno rast in prilagodljivost glede na nenehno spreminjajoče se potrebe družbe. Razprave o t. i. “Knjižnici 2030” poudarjajo pomembnost knjižnic pri spodbujanju participativne demokracije, digitalne družbe in prenosa znanja. Knjižnice se pripravljajo na izzive, kot so digitalna transformacija, socialna pravičnost in vključevanje ranljivih skupin.

Švedske splošne knjižnice so pomemben steber izobraževanja odraslih in digitalne vključenosti. S prepletanjem tradicionalnih knjižničnih storitev in sodobnih digitalnih orodij knjižnice uspešno ustvarjajo okolje, kjer lahko odrasli pridobijo nova znanja, izboljšajo svoje digitalne veščine ter dostopajo do informacij in storitev, ki so ključne za njihovo sodelovanje v sodobni družbi. Knjižnice bodo tudi v prihodnje igrale ključno vlogo pri spodbujanju vseživljenjskega učenja in socialne vključenosti na Švedskem.