Poročilo o predstavitvah Elisabet Rundqvist v Mestni knjižnici Ljubljana – 5. del

Mestno knjižnico Ljubljana je med 17. in 19. septembrom 2024 obiskala kolegica Elisabet Rundqvist iz Švedske nacionalne knjižnice kot vabljena strokovnjakinja v okviru akreditacije Erasmus+. Niz prispevkov je nastal na podlagi njenih predstavitev švedskega sistema splošnih knjižnic, ključnih ustanov na področju splošnega knjižničarstva na Švedskem ter primerov dobrih praks pri izobraževanju uporabnikov in izvedbe storitev, ki temeljijo na v uporabnika in lokalno skupnost usmerjenem pristopu.

Splošen pregled k uporabnikom usmerjenega razvoja švedskih splošnih knjižnic
Švedske splošne knjižnice že vrsto let izvajajo uporabniško usmerjen razvoj, ki temelji na potrebah in pričakovanjih njihovih uporabnikov. Ta pristop se osredotoča na aktivno vključevanje uporabnikov v oblikovanje knjižničnih storitev, z namenom, da bi knjižnice postale čim bolj dostopne, vključujoče in relevantne za svoje lokalne skupnosti.

Ključne značilnosti uporabniško usmerjenega razvoja:

1. Sistematična uporaba metod zbiranja povratnih informacij uporabnikov.
2. Prilagajanje knjižničnih storitev lokalnim potrebam.
3. Iskanje inovativnih rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Dobre prakse v švedskih knjižnicah
1 Knjižnica Rosengård v Malmöju
Knjižnica v Rosengårdu je odličen primer, kako lahko knjižnice uporabijo podatke in raziskave za prilagajanje svojih storitev. S pomočjo analize knjižničnih izkaznic je izvedla obsežen proces razvoja lokalnega profila ter ugotovila potrebe različnih starostnih skupin, izobrazbenih ozadij in dohodkovnih razredov. Uporabili so več metod, da bi bolje razumeli svoje uporabnike:

• Ciljne skupine: Osredotočili so se na starejše od 65 let, mlade med 16 in 18 let ter iskalce zaposlitve. Za vsako ciljno skupino so pripravili posebne programe, ki so se odzivali na njihove specifične potrebe. Na primer, za starejše ženske so organizirali redna srečanja, da bi zmanjšali njihovo izoliranost, za mlade pa so ustvarili varne in tihe študijske prostore (podobno so se posebnim študijskim potrebam mladih posvetili tudi v knjižnici v Sundsvallu), pripravili pa so tudi posebno knjižnično razstavo za mlade, rojene med letoma 2004 in 2006, da bi se počutili bolj dobrodošle in varne v knjižnici.
• Jezikovne kavarne: Za iskalce zaposlitve so razvili posebne programe, ki so vključevali jezikovne tečaje in mreženje z lokalnimi oblastmi, kar jim je pomagalo pri integraciji in iskanju zaposlitve.

2 Pilotni projekt “Izposodi si kulturni obisk”
Ta projekt je bil namenjen zniževanju pragov za dostop do kulturnih dogodkov za skupine, ki običajno ne obiskujejo kulturnih ustanov. Projekt je vključeval brezplačne vstopnice za kulturne dogodke, pripravljalne sestanke v knjižnici in skupinske obiske dogodkov, nato pa so teden dni po dogodku imeli še pogovore o izkušnji. Ta pristop je dokazal, kako lahko knjižnice igrajo vlogo v širšem kulturnem vključevanju in povezovanju skupnosti.

3 Skupnostno svetovanje
V sodelovanju z nevladnimi organizacijami nekatere knjižnice ponujajo svetovalne storitve, ki se osredotočajo na vprašanja kot so demokracija, enakost in integracija. To je še en primer, kako knjižnice širijo svojo vlogo v skupnosti in postajajo pomembni centri za podporo socialnim vprašanjem. Zanimiv je primer sodelovanja z inštruktorji za matematiko, ki so bili na voljo za pogovor s komerkoli (ne le učenci, ki bi jim bili v pomoč pri domačih nalogah) in ne glede na težavnost matematičnega problema.

Izvor izraza “librarying” (knjižničarjenje)
Izraz “librarying” ali “knjižničarjenje” izhaja iz ideje, da knjižnice niso zgolj statične institucije, ampak dinamični, vsakodnevni povezovalni člen skupnosti in skupnostnih dejavnosti. Knjižnice se nenehno spreminjajo in prilagajajo, knjižničarji pa imajo aktivno vlogo pri tem procesu. Koncept poudarja, da knjižnice ne obstajajo le kot stavbe, temveč kot živ organizem, ki se razvijajo skupaj s svojimi skupnostmi. Knjižničarjenje torej zajema vsakodnevno delo knjižničarjev pri ustvarjanju in prilagajanju knjižničnih storitev glede na potrebe uporabnikov. Več o konceptu je zapisanega pri opisu priprave strategije razvoja knjižnice Säters bibliotek.

Področja in primeri uporabe k uporabnikom usmerjenega pristopa

• Raziskovanje uporabniške izkušnje: Knjižnice uporabljajo različne metode, kot so ljubezenska in poslovilna pisma, kjer uporabniki izrazijo, zakaj imajo radi svojo knjižnico ali zakaj bi jo “zapustili” (torej, kaj bi želeli spremeniti). Druga metoda je “deluj kot uporabnik“, kjer se knjižničarji postavijo v vlogo uporabnikov, da bi bolje razumeli njihovo izkušnjo v knjižnici. Sprememba perspektive: Zaposleni so spodbujeni, da odmislijo svoje razmišljanje o delovanju knjižnice in uporabijo vse čute za doživljanje knjižnice na enak način kot uporabniki. Opazujejo občutke, osvetlitev, temperaturo, vonj itd. Poskušajo se postaviti v vlogo otroka ali osebe na invalidskem vozičku.
• Raziskovanje gibanja in poti: Opazovanje, kako se uporabniki gibljejo po knjižnici, pomaga pri optimizaciji knjižničnih prostorov, da ti postanejo bolj intuitivni in prijetni za uporabo.
• Knjižnični prostori: Knjižnice prilagajajo svoje prostore glede na potrebe uporabnikov. Na primer, v Rosengårdsbiblioteket so ustvarili ločene prostore za otroke, starše in odrasle ter s tem povečali občutek varnosti in udobja za vse obiskovalce.

Slika 1: Projekt ljubezenskih in poslovilnih pisem v Mestni knjižnici Malmö (foto: Elisabet Rundqvist, KB)

Švedske knjižnice so s svojim uporabniško usmerjenim pristopom postale pomembni centri v svojih skupnostih, kjer se srečujejo različne generacije in skupine. Knjižnice se vse bolj zavedajo pomena prilagodljivosti in inovativnosti, da bi ohranile svojo relevantnost v sodobni družbi. Skozi zbiranje podatkov, partnerstva in trajnostne projekte knjižnice gradijo svojo prihodnost, ki temelji na potrebah in željah uporabnikov. Tako kot pri večini splošnih knjižnic po svetu je moč prepoznati pojavljajoče se sodobne trende za delo z in za uporabnike:

• Zbiranje podatkov o uporabnikih: Knjižnice vse bolj uporabljajo različne metode za zbiranje podatkov o svojih uporabnikih, vključno s statistikami, anketami, delavnicami in fokusnimi skupinami. Na podlagi teh podatkov knjižnice prilagajajo svoje storitve in prostore, da bi bolje zadostile potrebam.
• Recikliranje in trajnost: V številnih projektih je opazen poudarek na trajnosti. To vključuje recikliranje in prenovo knjižničnih prostorov, pri čemer knjižnice uporabljajo obnovljive materiale in reciklirano pohištvo. Trajnost postaja pomemben del knjižničarstva, saj knjižnice iščejo načine, kako zmanjšati svoj ekološki odtis.
• Partnerstva: Knjižnice vse pogosteje sodelujejo z zunanjimi partnerji, kot so nevladne organizacije, šole in lokalne skupnosti, da bi razširile svoje storitve. Ta partnerstva omogočajo knjižnicam, da ponujajo dodatne storitve, kot so svetovanje, izobraževanje in kulturni dogodki.
• Posebna področja pozornosti: Mnogo knjižnic se osredotoča na specifične skupine uporabnikov, kot so starejši, mladi ali osebe s posebnimi potrebami. Na primer, knjižnice organizirajo posebne programe za digitalno izključene posameznike, da bi jih vključile v digitalno družbo.
• Knjižnične dejavnosti, usmerjene navzven: Knjižnice vse pogosteje izvajajo dejavnosti zunaj svojih prostorov, na primer z organizacijo knjižničnih postaj na trgih, plažah ali športnih dogodkih. S tem dosegajo uporabnike, ki morda sicer ne bi obiskali knjižnice.