Poročilo o predstavitvah Elisabet Rundqvist v Mestni knjižnici Ljubljana – 3. del

Mestno knjižnico Ljubljana je med 17. in 19. septembrom 2024 obiskala kolegica Elisabet Rundqvist iz Švedske nacionalne knjižnice kot vabljena strokovnjakinja v okviru akreditacije Erasmus+. Niz prispevkov je nastal na podlagi njenih predstavitev švedskega sistema splošnih knjižnic, ključnih ustanov na področju splošnega knjižničarstva na Švedskem ter primerov dobrih praks pri izobraževanju uporabnikov in izvedbe storitev, ki temeljijo na v uporabnika in lokalno skupnost usmerjenem pristopu.

Švedska knjižnična strategija 2022–2025
Švedska vlada je za obdobje 2022–2025 oblikovala knjižnično strategijo, ki je zasnovana z namenom okrepiti vlogo knjižnic v družbi in zagotoviti, da knjižnice ostanejo relevantne in dostopne vsem prebivalcem Švedske. Strategija izhaja iz prepričanja, da imajo knjižnice ključno vlogo pri razvoju demokratične družbe, spodbujanju izobraževanja, raziskav, kulturnega udejstvovanja in zagotavljanju dostopa do informacij.

Slika 1: Naslovnica švedske knjižnične strategije za obdobje 2022–2025

Knjižnična strategija se osredotoča na tri glavna področja, ki so ključna za kakovost in razvoj knjižničnega sektorja:

1) Knjižnični sektor, ki je dostopen in relevanten za vse
Eden glavnih ciljev strategije je zagotoviti, da so knjižnice dostopne vsem prebivalcem, ne glede na njihov družbeni, ekonomski ali kulturni status. To vključuje:

• Fizično in digitalno dostopnost: Knjižnice morajo biti dostopne tako fizično (lokacija, prilagojenost za osebe z oviranostmi) kot tudi digitalno (dostop do e-knjig, zvočnih knjig, digitalnih katalogov itd.).
• Večjezične storitve: Zaradi velikega deleža prebivalcev, ki govorijo razne jezike, mora knjižnični sistem omogočati dostop do gradiva v več jezikih, kot to zagotavlja npr. Världens bibliotek.
• Podpora ranljivim skupinam: Posebna pozornost je namenjena osebam z oviranostmi, starejšim, migrantom, otrokom in mladim ter drugim ranljivim skupinam. Knjižnice morajo zagotavljati prilagojene storitve, kot so lahko berljive knjige, dostop do zvočnih knjig in druge oblike dostopnih medijev.

Slika 2: Podpora osebam z oviranostmi (Foto: Elisabet Rundqvist, KB)

2) Knjižnični sektor, ki prispeva k in sledi razvoju v družbi
Knjižnice so pomembne institucije, ki lahko pomagajo pri obravnavi sodobnih družbenih vprašanj in sprememb. Vlada poudarja, da morajo knjižnice biti proaktivne in slediti spremembam v družbi, vključno z digitalizacijo, demografskimi spremembami in novimi izobraževalnimi potrebami. Pomembne pobude na tem področju vključujejo:

• Digitalne kompetence knjižničarjev: Knjižnice morajo spodbujati digitalne kompetence svojih zaposlenih, da lahko ti učinkovito pomagajo uporabnikom pri razvijanju digitalnih veščin in uporabi informacijskih tehnologij. Programi, kot je Digiteket, so zasnovani s tem ciljem.
• Medijska in informacijska pismenost (MIL): Z naraščanjem pojavnosti lažnih novic in dezinformacij imajo knjižnice ključno vlogo pri spodbujanju kritičnega mišljenja in informacijske pismenosti. Knjižničarji morajo biti usposobljeni za pomoč uporabnikom pri iskanju zanesljivih informacij in razumevanju digitalnih virov.
• Spodbujanje bralne pismenosti: Knjižnice morajo še naprej spodbujati branje, zlasti med otroki in mladimi. Programi in dogodki, kot so bralne ure za otroke, knjižni klubi in druge aktivnosti, so pomembni za razvoj bralne pismenosti.

3) Dobro delujoča nacionalna infrastruktura za knjižnični sektor
Za uspešno delovanje knjižničnega sistema je ključna dobro organizirana in učinkovita infrastruktura. Vlada se osredotoča na krepitev sodelovanja med različnimi igralci v knjižničnem sektorju, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi knjižnicami. Pomembni vidiki vključujejo:

• Nacionalne digitalne storitve: Vlada si prizadeva za razvoj in izboljšavo nacionalnih digitalnih storitev, kot sta Libris (nacionalni knjižnični katalog) in digitalne knjižnične platforme, ki omogočajo dostop do e-knjig, zvočnih knjig in drugih virov. Poseben poudarek je na digitalnih storitvah za prednostne skupine, kot so Världens bibliotek in mobilna aplikacija Bläddra.
• Sodelovanje in koordinacija: Knjižnice morajo tesno sodelovati na nacionalni in regionalni ravni, da bi razvile skupne rešitve za izzive, s katerimi se sooča sektor, kot so digitalizacija, ohranjanje kulturne dediščine in zagotavljanje dostopa do informacij.
• Razvoj kadrovskih virov: Strategija poudarja pomen nenehnega strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev in drugih zaposlenih v knjižnicah. Zaposleni morajo biti usposobljeni za delo s sodobnimi tehnologijami in za spodbujanje pismenosti ter vključevanja.

Ključne pobude v okviru strategije
Digitalna preobrazba s poudarkom na uporabniku
Vlada je že leta 2018 začela z večletnim projektom, katerega cilj je povečati digitalne kompetence knjižničarjev. Projekt, imenovan “Digital first, with the user in mind“, je knjižničarjem omogočil usposabljanje za podporo uporabnikom pri digitalnem vključevanju in uporabi informacijskih tehnologij. V okviru tega projekta je bil razvit Digiteket, platforma za digitalno usposabljanje knjižničarjev, ki danes igra ključno vlogo pri izobraževanju zaposlenih v knjižnicah.

Slika 3: Logotip projekta »Digital first, with the user in mind«

Knjižnice kot del civilne zaščite
Strategija izpostavlja tudi vlogo knjižnic v kriznih razmerah, kot so pandemije, naravne nesreče ali vojne. Knjižnice so pomembne kot zaupanja vredna mesta, kjer lahko prebivalci dostopajo do dejanskih in zanesljivih informacij. Vloga knjižnic v civilni zaščiti vključuje:

• Dostop do novic in dnevnega časopisja.
• Dostop do interneta in javnih računalnikov za tiste, ki nimajo lastnih naprav.
• Knjižnice kot varna in zaupanja vredna mesta, kjer lahko prebivalci pridobijo pomembne informacije.
• Usposobljeno osebje, ki lahko pomaga prebivalcem pri pridobivanju informacij in medijski ter informacijski pismenosti.

Slika 4: Zavedanje o vlogi knjižnic pri zagotavljanju dostopa do preverjenih in zanesljivih informacij je zraslo iz izkušenj med pandemijo in nacionalno prenovo švedske celostne obrambe zaradi poslabšanih varnostno-političnih razmer zaradi bližnje ukrajinske krize (Vir: Nacionalna knjižnica Švedske – Kungliga biblioteket)

Vključevanje knjižnic narodnih manjšin
Švedska knjižnična strategija priznava pomembno vlogo knjižnic narodnih manjšin pri ohranjanju in spodbujanju manjšinskih jezikov in kultur. “Resource libraries” (resursne knjižnice) nudijo podporo in svetovanje občinskim knjižnicam pri izpolnjevanju potreb narodnih manjšin. Te knjižnice zagotavljajo dostop do literature v jezikih narodnih manjšin, ti so sámi, romski jeziki, jidiš in meänkieli, ter ponujajo posebne programe za otroke in mlade, s čimer spodbujajo njihov jezikovni razvoj in bralne sposobnosti.

Okrepljeno sodelovanje
Vlada je za obdobje 2021–2024 dodelila sredstva za projekt “Okrepljeno sodelovanje” (Stärkt samverkan), katerega cilj je okrepiti sodelovanje med švedskimi knjižnicami in razviti ter okrepiti nacionalno knjižnično infrastrukturo. Ključne ugotovitve tega projekta so:

• Uporabnik mora biti vedno v središču pozornosti: Vse pobude in storitve morajo biti zasnovane z mislijo na uporabnika.
• Sodelovanje je koristno, a kompleksno: Sodelovanje med knjižnicami je ključnega pomena, a zahteva jasno določene odgovornosti in cilje.
• Pomembnost sodelovanja pri dostopu do informacijskih medijev: Knjižnice morajo sodelovati pri zagotavljanju dostopa do različnih vrst informacijskih medijev, vključno z digitalnim ohranjanjem in zagotavljanjem metapodatkov.

Slika 5: Skupna grafična podoba knjižnic narodnih manjšin (Vir: Nacionalna knjižnica Švedske – Kungliga biblioteket)

Strateški cilji in prihodnost
Knjižnična strategija 2022–2025 je zasnovana kot odgovor na spremembe v družbi, vključno z napredkom digitalnih tehnologij, demografskimi premiki in novimi potrebami prebivalcev. Vlada poudarja, da mora biti knjižnični sektor proaktiven in prilagodljiv ter zagotoviti, da so knjižnice dostopne in relevantne za vse prebivalce, ne glede na njihove osebne okoliščine. Z vzpostavitvijo dobro delujoče nacionalne infrastrukture, krepitvijo sodelovanja in zagotavljanjem dostopa do kvalitetnih informacijskih medijev želi vlada zagotoviti, da bodo knjižnice še naprej igrale ključno vlogo v švedski družbi. Knjižnice bodo v prihodnjih letih imele pomembno vlogo pri spodbujanju pismenosti, izobraževanja, dostopa do informacij ter pri podpori demokracije in kulturnega udejstvovanja.