Poročilo o predstavitvah Elisabet Rundqvist v Mestni knjižnici Ljubljana – 1. del

Mestno knjižnico Ljubljana je med 17. in 19. septembrom 2024 obiskala kolegica Elisabet Rundqvist iz Švedske nacionalne knjižnice kot vabljena strokovnjakinja v okviru akreditacije Erasmus+. Niz prispevkov je nastal na podlagi njenih predstavitev švedskega sistema splošnih knjižnic, ključnih ustanov na področju splošnega knjižničarstva na Švedskem ter primerov dobrih praks pri izobraževanju uporabnikov in izvedbe storitev, ki temeljijo na v uporabnika in lokalno skupnost usmerjenem pristopu.

Pregled švedskega knjižničnega sistema
1 Decentralizacija in vloga občin
Švedski knjižnični sistem je strukturiran in organiziran na način, ki odraža visoko stopnjo decentraliziranosti in lokalne samouprave. Na podlagi predstavitev sistema Elisabet Rundqvist lahko razberemo več ključnih komponent, ki prispevajo k delovanju tega obsežnega in kompleksnega sistema.

Švedska je razdeljena na 290 občin in 21 provinc, kjer imajo občine pomembno vlogo pri odločanju in zbiranju davkov. To pomeni, da občine same odločajo o tem, kako razporediti sredstva, zbrana z lokalnimi davki, ki se nato uporabljajo za financiranje šol, knjižnic in socialnih storitev. Zdravstveno varstvo, ki je prav tako pomemben del javnega sistema, je upravljano na regionalni ravni. Ta struktura daje občinam veliko odgovornost za družbene storitve, vključno s knjižnicami.

Vendar pa ta decentralizacija prinaša tudi izzive. Na primer, švedska geografija, zlasti v severnem delu države, kjer so razdalje med prebivalci velike in naseljenost nizka, predstavlja zahtevno okolje za zagotavljanje knjižnične storitve vsem prebivalcem. Knjižnice se morajo prilagajati tem razmeram in najti načine, kako doseči tudi tiste, ki živijo v oddaljenih območjih.

Švedski knjižnični sistem je zasnovan na treh ravneh: nacionalni, regionalni in občinski. Sistem pokriva širok spekter knjižnic, vključno z splošnimi knjižnicami, šolskimi knjižnicami, univerzitetnimi knjižnicami, bolnišničnimi knjižnicami in posebnimi knjižnicami, kot so knjižnice za narodne manjšine in knjižnice za ljudi s posebnimi potrebami.

Osnovne značilnosti švedskega knjižničnega sistema vključujejo:

• Prebivalstvo: Švedska ima 10,5 milijona prebivalcev, od tega je 20 % tuje rojenih, kar vključuje 14,9 % ljudi izven EU. Njihovi prebivalci govorijo približno 150 različnih jezikov.
• Občina in regija: Švedska je razdeljena na 290 občin in 21 provinc, kar omogoča decentralizirano upravljanje in prilagajanje knjižničnih storitev lokalnim potrebam.
• Geografska velikost: Švedska meri 1.600 kilometrov od severa do juga, kar predstavlja logistične izzive pri zagotavljanju enakomernega dostopa do knjižničnih storitev, zlasti v manj naseljenih območjih.

2 Struktura knjižničnega sistema
Nacionalna raven
Na nacionalni ravni za knjižnični sistem skrbijo naslednje institucije:

• Nacionalna knjižnica Švedske (Kungliga biblioteket) je odgovorna za nacionalni nadzor, koordinacijo in razvoj knjižničnih storitev. Med drugim vodi nacionalni katalog Libris, zbira knjižnično statistiko in spremlja izvajanje knjižničnih načrtov, ki jih sprejemajo občine in regije.
• Švedski svet za umetnost (Kulturrådet) je odgovoren za dodeljevanje državnih sredstev kulturi, vključno s knjižnicami.
• Švedska agencija za dostopne medije (Myndigheten för tillgängliga medier – MTM) skrbi za dostopne knjige in druge medije za osebe s posebnimi potrebami. MTM proizvaja zvočne knjige, knjižnično gradivo v brajici in e-učbenike prek digitalne knjižnice Legimus.

Regionalna raven
Na regionalni ravni deluje 20 regijskih knjižnic, ki podpirajo razvoj splošnih knjižnic na občinskih ravneh. Njihova naloga je spodbujati sodelovanje, razvoj in kakovost knjižničnih storitev. Vsaka od 21 švedskih regij ima svojo regijsko knjižnico, ki skrbi za specifične potrebe regij.

Občinska raven
Na občinski ravni deluje 1.070 splošnih knjižnic in 916 šolskih knjižnic. Med glavnimi nalogami splošnih knjižnic so:
• Spodbujanje branja in dostopa do literature.
• Povečevanje digitalne pismenosti in podpore za uporabo informacijskih tehnologij.
• Zagotavljanje brezplačnih knjižničnih storitev za vse prebivalce, ne glede na njihovo starost ali status.

Nekaj statistik o mreži splošnih knjižnic:

• 360 integriranih storitvenih točk
• 6.268 lokacij knjižnic, ki delujejo brez knjižničarja
• 96 bibliobusov oz. bibliobusov z vsebinskimi poudarki na multimediji
• 297 vozil za dostavo knjig (avtomobili, kolesa ali druga prevozna sredstva)
• 5.762 knjižničnih delavcev – 79 % žensk
• Skupni letni obratovalni stroški: 447.341.657 €
• Sredstva za nakup tiskanega gradiva: 31.247.473 €
• Sredstva za digitalne vsebine: 7.301.611 €
• Obratovalni strošek na prebivalca: 42,35 €

3 Knjižnična zakonodaja in ključni poudarki
Švedska knjižnična zakonodaja iz leta 2014 določa, da morajo vse občine imeti splošno knjižnico, ki mora biti dostopna vsem prebivalcem. Zakon prav tako izrecno poudarja, da morajo knjižnice posvetiti posebno pozornost ranljivim skupinam, vključno z osebami s posebnimi potrebami, narodnimi manjšinami in ljudmi, katerih materni jezik ni švedščina.

Splošne knjižnice imajo naslednje ključne naloge v skladu z zakonodajo:

• Promocija branja: Knjižnice morajo aktivno spodbujati branje in dostop do literature.
• Dostop do informacijske tehnologije: Knjižnice morajo povečati znanje o uporabi informacijske tehnologije za pridobivanje znanja, učenje in sodelovanje v kulturnem življenju.
• Posebna pozornost otrokom in mladim: Splošne knjižnice morajo nameniti posebno pozornost otrokom in mladim, da spodbudijo njihov jezikovni razvoj in bralne navade.

Knjižnične strategije in nadzor
Občine in province na Švedskem morajo sprejeti knjižnične načrte, katerih izvajanje nadzoruje Nacionalna knjižnica. Vendar pa so sledilni mehanizmi za izvajanje teh načrtov pogosto pomanjkljivi, kar otežuje ocenjevanje njihovega dejanskega vpliva. Zaradi zakonodajnih omejitev so občine pogosto osredotočene na ocenjevanje kakovosti delovanja knjižnic, ne pa neposredno na oceno njihovega vpliva na skupnost.

Razvili so različne formate za ocenjevanje knjižničnih načrtov in njihove uporabe, pri čemer se je tekom časa fokus premaknil k opisu kakovosti delovanja knjižnic, namesto neposrednega presojanja njihovih rezultatov. Poleg tega se knjižnične strategije usmerjajo v spodbujanje demokratične družbe ter prostega oblikovanja mnenj.

4 Financiranje in razvojne pobude
Financiranje knjižničnih storitev na Švedskem poteka prek več virov, vključno z državnimi sredstvi, ki jih zagotavljata Nacionalna knjižnica Švedske in Švedski svet za umetnost. Skupni letni operativni stroški splošnih knjižnic znašajo približno 447 milijonov evrov, pri čemer se 31 milijonov evrov nameni za tiskane medije, 7,3 milijona evrov pa za digitalne medije. Strošek na prebivalca znaša 42,35 evra.

Program “Okrepljene knjižnice” (Stärkta bibliotek) je ena od ključnih razvojnih pobud, ki je bila uvedena za povečanje dostopnosti in kakovosti knjižničnih storitev po vsej državi.

5 Posebne knjižnične storitve in pobude
Financiranje in večjezične storitve
Financiranje knjižnic prihaja iz različnih virov, pri čemer nacionalna knjižnica zagotavlja sredstva za različne knjižnične storitve, vključno z večjezičnimi centri za izposojo. Knjižnice na Švedskem ponujajo dostop do e-knjig prek Svetovne knjižnice, ki zagotavlja gradivo v najbolj razširjenih jezikih, in prilagajajo svoje storitve lokalnim potrebam in demografiji prebivalstva.
Večjezičnost je pomemben vidik švedskega knjižničnega sistema, saj država gosti prebivalce iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij. Knjižnice podpirajo te skupnosti z zagotavljanjem knjižničnega gradiva v njihovih maternih jezikih, kar prispeva k integraciji in promoviranju bralne kulture med otroki in mladostniki.

Vloga knjižnic pri vključevanju in integraciji
Švedska ima dolgo zgodovino priseljevanja, kar ustvarja potrebo po učinkoviti integraciji priseljencev v družbo. Knjižnice igrajo pomembno vlogo pri podpori teh skupnosti, saj nudijo prostor za učenje jezika, dostop do informacij in kulturnih virov. Poleg tega knjižnice pomagajo pri premagovanju diskriminacije in spodbujajo medkulturni dialog.
Knjižnice so tudi pomemben del švedskega demokratičnega sistema, saj spodbujajo prosto izmenjavo idej in omogočajo dostop do informacij, kar prispeva k oblikovanju neodvisnih in kritičnih državljanov.
Švedski knjižnični sistem ponuja številne posebne programe in storitve, da bi zadostil potrebam raznolikega prebivalstva:

Multilingvalni knjižnični center (MLC), ki ima sedež v Mestni knjižnici v Stockholmu, podpira splošne knjižnice po vsej Švedski z zagotavljanjem multilingvalnih medijev. Center upravlja zbirko približno 90.000 naslovov v več kot 100 jezikih, kar omogoča knjižnicam po državi dostop do publikacij v različnih jezikih.

Legimus je spletni katalog, ki omogoča dostop do zvočnih knjig in drugih dostopnih medijev za osebe s posebnimi potrebami. Zasnovan je posebej za ljudi, ki zaradi različnih razlogov ne morejo brati tiskanih knjig, kot so osebe z motnjami vida ali disleksijo.

Världens bibliotek (Svetovna knjižnica) je digitalna knjižnična storitev, ki nudi e-knjige in zvočne knjige v 17 jezikih. Vsi prebivalci Švedske in Norveške imajo neomejen dostop do te storitve, kar omogoča multikulturnim skupnostim dostop do literature v njihovih maternih jezikih. V začetni fazi so v projektu sodelovale tudi danske knjižnice, a so kasneje odstopile od sodelovanja.

Potujoče knjižnice in inovativne storitve
Švedski knjižnični sistem vključuje tudi potujoče knjižnice, ki so še posebej pomembne za prebivalce oddaljenih območij. Te premične enote se uporabljajo za zagotavljanje dostopa do knjig, digitalnih vsebin in drugih storitev, kot so računalniki in internet. Potujoče knjižnice pogosto obiskujejo šole, domove za ostarele ali druge kraje, kjer prebivalci nimajo enostavnega dostopa do fizičnih knjižnic.

Poleg tega obstajajo številne točke za izposojo knjig brez osebja, kar omogoča večjo dostopnost knjižničnega gradiva tudi zunaj običajnega delovnega časa knjižnic. Uporabniki teh točk pogosto cenijo večjo fleksibilnost in prost dostop do knjig v svoji skupnosti.

6 Digitalne storitve
Ključne usmeritve švedskih knjižnic so namenjene premagovanju digitalnega razkoraka in omogočanju tehnološke dostopnosti. Švedska družba je močno digitalizirana, vendar kljub temu ostaja približno 4 % prebivalstva izključenega iz digitalnih storitev, medtem ko 8 % prebivalcev potrebuje pomoč pri uporabi digitalne tehnologije. To vključuje starejše in osebe z različnimi oblikami invalidnosti, kar predstavlja izziv za knjižnice, saj morajo zagotavljati dostopne storitve tudi za te ranljive skupine.

Knjižnične storitve na Švedskem so organizirane na treh ravneh: nacionalni, regionalni in občinski. Nacionalna knjižnica Švedske nadzira splošne knjižnice, medtem ko Švedska agencija za dostopne medije (MTM) zagotavlja zvočne knjige za osebe z invalidnostmi. Digitalna preobrazba družbe je močno napredovala, kar pomeni, da se prebivalci pogosto srečujejo z izzivi pri uporabi digitalnih identifikacijskih kartic, potrebnih za dostop do mnogih javnih storitev.

Dostopnost in digitalne veščine
Knjižnice na Švedskem si prizadevajo biti dostopne vsem, vključno z osebami z invalidnostjo. Ena izmed glavnih nalog knjižnic je promocija digitalnih veščin in uporabe informacijskih tehnologij, pri čemer posebno pozornost namenjajo jezikovnemu razvoju otrok. Knjižnične storitve so brezplačne, kar spodbuja vključevanje vseh prebivalcev, ne glede na njihovo socialno ali ekonomsko ozadje.
Na podlagi Švedske knjižnične zakonodaje iz leta 2014 morajo biti knjižnice dostopne vsem, kar vključuje tudi osebe brez dokumentov in brezdomce. Vendar to prinaša izzive, zlasti v zvezi z izdajo knjižničnih izkaznic in pravicami do izposoje.

Digitalne storitve imajo pomembno vlogo v švedskem knjižničnem sistemu. Med glavnimi digitalnimi pobudami so:

• Digiteket: platforma za digitalno usposabljanje knjižničnega osebja, ki se osredotoča na digitalno pismenost, medijsko in informacijsko pismenost, promocijo literature in demokracijo, ter povezovanje praktikov s teoretiki stroke.
• Bläddra: mobilna aplikacija za dostop do literature v jezikih manjšin, kot so sámi, romski jeziki, meänkieli in jidiš.

Švedske knjižnice se tako aktivno vključujejo v digitalno preobrazbo, zlasti z namenom povečanja digitalne vključenosti in podpore digitalno izključenih skupin.

Zvočne knjige in dostopne medije
Švedska agencija za dostopne medije (MTM) igra ključno vlogo pri zagotavljanju zvočnih knjig za osebe z različnimi invalidnostmi, kot so slepota, disleksija ali druge motnje, ki otežujejo branje. Zvočne knjige so na voljo prek posebnega sistema, ki omogoča registriranim uporabnikom dostop do teh gradiv.

Pomembno je poudariti, da so zvočne knjige, ki jih proizvaja MTM, namenjene izključno uporabnikom z invalidnostmi, kar omogoča izjema v zakonu o avtorskih pravicah. To pomeni, da knjižnice lahko proizvajajo in distribuirajo ta gradiva brez kršenja avtorskih pravic, kar bistveno povečuje dostopnost informacij za tiste, ki jih potrebujejo.

7 Izobraževanje in profesionalni razvoj knjižničarjev
Knjižničarji na Švedskem imajo dostop do izobraževanj in seminarjev, ki jih organizirajo nacionalna knjižnica in druge ustanove. Ti programi so zasnovani tako, da knjižničarjem omogočijo razvoj novih veščin, zlasti na področju digitalnih tehnologij, informacijskih storitev in večjezičnih potreb.

Knjižnice igrajo tudi pomembno vlogo pri spodbujanju kritičnega mišljenja in pismenosti, zlasti med mladimi. Poseben poudarek je na promociji branja, kjer knjižnice sodelujejo s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, da bi spodbudile bralno kulturo in izboljšale jezikovne veščine mladih uporabnikov.

8 Prihodnji izzivi in razvoj
Eden izmed največjih izzivov za prihodnost švedskega knjižničnega sistema je prilagajanje novim tehnologijam in potrebam uporabnikov. Knjižnice se morajo odzivati na spremembe v digitalnem okolju, pri čemer morajo zagotavljati dostop do novih oblik informacij in storitev.

Poleg tega se knjižnice soočajo z izzivi pri financiranju, zlasti v manjših občinah, kjer so proračuni omejeni. Vendar pa ostaja cilj švedskega knjižničnega sistema enak – zagotavljanje dostopnosti, vključevanja in kakovostnih storitev za vse prebivalce, ne glede na njihove socialne, ekonomske ali geografske omejitve.

Knjižnice v kriznih situacijah in ob visoki pripravljenosti
V zadnjem času je Švedska prepoznala vlogo knjižnic v času kriz, kot so pandemije ali vojne. Knjižnice postajajo ključni vir za zagotavljanje dostopa do informacij, novic, interneta in javnih računalnikov, kar še posebej velja v ruralnih območjih, kjer so knjižnice pogosto edini dostop do teh storitev.

9 Zaključek
Švedski knjižnični sistem je obsežen, dobro organiziran in temelji na načelih demokratičnosti, dostopnosti in vključenosti. Njegova ključna naloga je zagotavljanje enakega dostopa do znanja, literature in informacij za vse prebivalce. Knjižnična infrastruktura se nenehno razvija s poudarkom na digitalizaciji, dostopnosti za ranljive skupine in prilagajanju knjižničnih storitev potrebam multikulturnega in digitalno raznolikega prebivalstva. Hkrati je dober primer visoko razvitega in dobro organiziranega omrežja knjižnic, ki si prizadeva za dostopnost, večjezičnost in digitalno pismenost. Kljub nekaterim izzivom, kot so geografske razdalje, digitalni razkorak in omejitve v financiranju, knjižnice igrajo ključno vlogo pri podpori demokratičnih vrednot, integraciji priseljencev in spodbujanju bralne kulture.