Poročilo o opravljanju študentske prakse v Narodni in univerzitetni knjižnici

Uvod
Maja 2025 sem kot dvopredmetna študentka bibliotekarstva in informacijske znanosti ter anglistike na Filozofski fakulteti imela priložnost opravljati tritedensko študentsko prakso v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Izkušnja je presegla moja pričakovanja, saj so me zaposleni na obeh lokacijah NUK prijazno sprejeli in bili vseskozi pripravljeni deliti svoje bogato strokovno znanje. Praksa mi je ponudila celovit vpogled v raznolike funkcije in storitve nacionalne knjižnice.

Oddelki NUK na Leskoškovi cesti 12
Med prakso sem si predvsem želela poglobiti razumevanje katalogizacije, zato mi je mentorica Tamara Debeljak omogočila temeljit vpogled v delo katalogizatorja. Sodelovala sem pri urejanju in kreiranju bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI, pri čemer sem utrdila znanje, pridobljeno med študijem (npr. uporaba formata COMARC/B, funkcije različnih blokov polj in podpolj, slovnična pravila vpisovanja informacij). S svojo mentorico sva se posvetili katalogizaciji sestavnih delov, za katero je potrebno dovoljenje B1. Kadar gre za sestavni del v serijski publikaciji, ga z matično enoto povežemo v polju 011, kadar pa je matična enota monografska publikacija, pa sestavni del z njo povežemo v polju 464. Ob spremljanju dela ostalih katalogizatorjev, ki so imeli dovoljenja A (monografske publikacije), B2 (kontinuirani viri) in C (neknjižno gradivo), sem pri vseh vrstah katalogizacije zaznala potrebo po sodobnejših katalogizacijskih pravilih, kot je recimo RDA, saj omogočajo boljše semantične povezave med gradivom. Med študijem so nas učili teorije, vendar sem ugotovila, da v praksi le-ta ni dovolj. Katalogizacija vsake knjižnične enote je drugačna in pogosto so pomembne tudi izkušnje ter logično razmišljanje, zato poteka veliko sodelovanja med katalogizatorji. Največji razmik med teorijo in prakso sem opazila pri vsebinski obdelavi, saj je določanje predmetnih oznak dokaj subjektivno, vsak katalogizator ali knjižnica pa upošteva svoja načela.

V Nacionalnem bibliografskem centru (NBC) sem se seznanila s postopkom priprave zapisov CIP (kataložni zapis o publikaciji) za tiskane in elektronske publikacije. Ta je pomemben tako za založnike za pravilno označevanje knjig kot za dosledno obdelavo gradiva v knjižnicah. Spoznala sem tudi postopke dodeljevanja številk ISSN (International Standard Serial Number) za serijske publikacije, ki omogoča natančno identifikacijo serijskih publikacij. Številka je še posebej koristna, kadar imajo publikacije podobna ali enaka imena.

Pridobila sem tudi vpogled v delovanje Oddelka za pridobivanje gradiva, kjer sem pomagala pri sprejemu in inventariziranju obveznega izvoda. Sistem obveznega izvoda je ključen za trajno hranjenje nacionalne dediščine, saj zagotavlja, da NUK pridobi gradivo, ki spada v zbirko slovenika. Čeprav ga v teoriji določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (2009), se v praksi pogosto zgodi, da založniki oziroma zavezanci ne posredujejo vseh izvodov. Posledično morajo v NUK nenehno izvajati reklamacijo obveznih izvodov.

Na tej lokaciji sem se seznanila še s postopkom mednarodne izmenjave gradiva, si ogledala knjigoveznico in sodelovala pri izdelavi zaščitnih arhivskih map za hrambo gradiva. Obenem sem se seznanila tudi z delom restavratorjev ter postopki zaščite dragocenega gradiva.

NUK na Turjaški ulici 1
Posebno doživetje je bilo odkrivanje mogočne Plečnikove stavbe. Zaposleni so mi razkazali prostore knjižnice, vključno s posebnimi skladišči in trezorjem, kjer hranijo najdragocenejše gradivo. Čeprav Plečnikova spomeniško zaščitena stavba doda knjižnici pridih zgodovinske pomembnosti, pa lahko to hkrati ovira izvajanje sodobne knjižnične dejavnosti. Knjižnica je omejena glede kakršnihkoli posegov v stavbo, zato prostorov pogosto ne morejo namensko prilagoditi. Tako se v NUK soočajo s prostorsko stisko in neprimernimi pogoji za trajno hranjenje knjižničnega gradiva.

Čitalnica NUK (foto: arhiv NUK)

Imela sem priložnost spoznati delo v Oddelku za posebne zbirke, ki vključuje rokopisno zbirko, zbirko starih tiskov ter glasbeno in slikovno zbirko. V Oddelku za digitalne vsebine sem se prvič podrobneje seznanila s procesoma digitalizacije in 3D-modeliranja gradiva. Sam proces digitalizacije je lahko dolgotrajen, saj je treba skenirati prav vsak list, nato pa s pomočjo različnih programov združiti slike v končni digitalni izdelek. Prav tako je pomembno, da so zaposleni pri svojem delu natančni in previdni, saj se lahko med procesom predvsem starejše gradivo tudi poškoduje. Vseeno pa digitalizacija omogoča dostopnost gradiva vsem uporabnikom, ne da bi se to gradivo fizično uporabljalo, kar pa je bolje za njegovo trajno hranjenje. Kljub temu, da živimo v dobi digitalizacije, pa se na področju nekatere stvari razvijajo počasi. Publikacije na Oddelku za digitalne vsebine še vedno pridobivajo prek portala SVAROG, ki pa ga postopoma nadomešča Portal za založnike. Želijo si tudi, da bi v Zakonu o obveznem izvodu publikacij prišlo do spremembe, in sicer, da bi bili zavezanci za tiskane obvezne izvode primorani oddati tudi digitalni izvirnik gradiva.

Predstavljeno mi je bilo tudi delo Oddelka za izobraževanje, razvoj in svetovanje. Ta oddelek skrbi za strokovna izobraževanja knjižničarjev, organizira tečaje za uporabnike, ureja spletni portal Knjižničarske novice in spremlja delovanje slovenske knjižnične mreže. Podrobneje so mi razložili postopke za napredovanje in pridobivanje strokovnih nazivov v bibliotekarstvu. Pridobljene informacije so bile zame izjemno dragocene, saj se bom s podobnimi postopki srečala na svoji prihodnji karierni poti.

Obisk specialne knjižnice
Med prakso se mi je ponudila tudi priložnost za udeležbo na strokovnem ogledu Knjižnice Averroes in Muslimanskega kulturnega centra, ki ga je organiziralo Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Z obiskom sem pridobila dragocen vpogled v delovanje specialne knjižnice in spoznala pomen prilagajanja knjižničnih storitev specifičnim uporabniškim skupinam – v tem primeru uporabnikom z drugačnim kulturnim in verskim ozadjem. Medtem ko ima nacionalna knjižnica zelo široko področje delovanja (slovenika), ima specialna knjižnica zelo ozko področje delovanja. To močno vpliva na nabavo gradiva.

Knjižnica Islamskega centra pri džamiji v Ljubljani (foto Milena Bon).

Sklep in razmislek o prihodnosti
Praksa v NUK mi je prinesla neprecenljiv vpogled v kompleksnost knjižničarskega poklica in delovanje slovenske knjižnične mreže. Poleg strokovnih znanj sem spoznala tudi pomen mreženja in sodelovanja znotraj stroke. Bibliotekarske osnove, ki so mi pomagale pri sledenju študentske prakse, sem pridobila že med študijem, vseeno pa je bilo najbolje videti teorijo realizirano v praksi. Najbolj neznano mi je bilo področje digitalizacije, kjer sem dobila vpogled v zajemanje spletnih domen in pridobivanja izvornih digitalnih obveznih izvodov ter omogočanje dostopa do oddaljenih licenčnih e-virov. Ta znanja se mi zdijo še posebej koristna, saj so digitalni viri vedno pogostejši in bosta njihova pridobitev in omogočanje dostopa vsekakor postala pomemben del bibliotekarskega dela.

S prakso sem močno zadovoljna, predvsem ker sem dobila zelo podroben vpogled v delovanje posameznih oddelkov in posledično delovanje celotne Narodne in univerzitetne knjižnice. Šele v praksi sem ugotovila, kako se različna področja bibliotekarstva nenehno povezujejo in da delo katalogizatorja vsekakor ni podobno monotonemu delu za tekočim trakom, saj vsaka enota knjižničnega gradiva prinese nove izzive.

Izjemno sem hvaležna za vso podporo, mentorstvo in znanje, ki sem ga prejela. Pridobljene izkušnje bom z veseljem uporabila pri nadaljnjem študiju in v svojih prihodnjih bibliotekarskih prizadevanjih.