Poročilo o delu visokošolskih knjižnic v letu 2021
Statistične podatke o delu knjižnic vsako leto zbira Narodna in univerzitetna knjižnica v skladu s Pravilnikom o statističnih meritvah knjižnic in letnim načrtom statističnih raziskovanj. Meritve so potekale pomladi 2022, statistični podatki o delu knjižnic so objavljeni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.
Visokošolske knjižnice so v prvi vrsti namenjene študentom ter učnemu in znanstvenoraziskovalnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služijo tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delujejo kot univerzitetne knjižnice oziroma kot knjižnice fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol, ki so članice univerz, ali kot knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov.
Statistični vprašalnik za poročevalsko leto 2021 je Narodna in univerzitetna knjižnica posredovala 93 visokošolskim knjižnicam, ustrezno ga je izpolnilo 90 (96 %) knjižnic, in sicer:
• Univerza v Ljubljani (UL): 37 knjižnic (skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico),
• Univerza v Mariboru (UM): 13 knjižnic,
• Univerza na Primorskem (UP): 1 knjižnica,
• Univerza v Novi Gorici (UNG): 1 knjižnica,
• Nova univerza (NG): 1 knjižnica,
• Univerza v Novem mestu (UNM): 1 knjižnica,
• Samostojni visokošolski zavodi (SVZ): 37 knjižnic.
Tri visokošolske knjižnice statističnega vprašalnika, kljub pozivu, niso izpolnile.
Preglednica 1: Visokošolske knjižnice v letu 2021 – skupaj (*EPZ – ekvivalent polne zaposlitve)
Rezultati zadnjih statističnih meritev, ki so potekale v marcu 2021, so pokazali, da je v času meritev v Sloveniji delovalo (brez Narodne in univerzitetne knjižnice) 90 visokošolskih knjižnic (upravnih enot) s 128 enotami (storitvenimi mesti). Pri posameznih izračunih, ki jih navajamo v nadaljevanju, vrednosti za Narodno in univerzitetno knjižnico niso upoštevane, predstavljamo jih ločeno. Ker Narodna in univerzitetna knjižnica poleg nalog nacionalne opravlja tudi naloge visokošolske (univerzitetne) knjižnice, je zato dejanska ponudba informacijskih virov in knjižničnih storitev visokošolskih knjižnic realno večja od spodaj predstavljene.
Preglednica 2: Visokošolske knjižnice v letu 2021 – glede na območje (*EPZ – ekvivalent polne zaposlitve)
Na dan 31. 12. 2021 so imele visokošolske knjižnice 5.493.913 inventarnih enot gradiva (na fizičnih nosilcih), med katerimi je bilo 4.896.460 enot knjižnega in 597.453 enot neknjižnega gradiva. Imele so 94.083 enot prirasta, kar pomeni 1,2 enote na potencialnega uporabnika. Odpisale so 20.580 enot gradiva, kar pomeni 0,4 % knjižnične zbirke. Na člana so imele 82 enot gradiva na fizičnih nosilcih, na potencialnega uporabnika pa 68 enot. Uporabnikom so v povprečju zagotavljale 837.5001 naslovov elektronskih knjig in 17.574 naslovov elektronskih serijskih publikacij na knjižnico. Neinventariziranih je bilo 182.744 enot gradiva in s tem za uporabnike še nedostopnih.
Potencialnih uporabnikov visokošolskih knjižnic je bilo 80.408, od tega 71.190 študentov in 9.218 visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Zabeležile so 640.428 fizičnih obiskov knjižnice in 931.794 obiskov spletnega mesta knjižnice. Potencialni uporabnik je v letu 2021 fizično vstopil v prostore visokošolske knjižnice osemkrat. Visokošolske knjižnice so zabeležile 1.022.170 fizičnih enot izposojenega gradiva, 9.550 enot gradiva pa je bilo posojenega ali izposojenega prek medknjižnične izposoje. Registriranih uporabnikov (članov) so imele 66.944. Član si je v povprečju izposodil 15 enot gradiva, potencialni uporabnik pa 13 enot.
Izobraževanj za uporabo visokošolskih knjižnic oziroma informacijskih virov in storitev se je udeležilo 25.738 uporabnikov. Knjižnice so naredile 2.100 objav na družbenih omrežjih.
Neto uporabna površina knjižnic je znašala skupaj 67.646 m2 oziroma 0,8 m2 na potencialnega uporabnika. V prostem pristopu so imele 1.485.146 enot gradiva, kar pomeni 27 % gradiva na fizičnih nosilcih. Poročale so o 4.161 uporabniških mestih, na 1.000 potencialnih uporabnikov so jih zagotavljale 51,7. Vse enote (storitvena mesta) knjižnic so bile skupaj odprte 136.940 ur.
Visokošolske knjižnice so za nakup knjižničnega gradiva porabile 6.583.748 EUR oziroma 81,9 EUR na potencialnega uporabnika. Za nakup gradiva na fizičnih nosilcih so namenile 1.900.045 EUR oziroma 29 % sredstev, za nakup elektronskih virov pa 4.683.703 EUR oziroma 71 %. Za izobraževanje zaposlenih so porabile 28.718 EUR, kar pomeni 67 EUR na zaposlenega v knjižnici, ne glede na način njegove zaposlitve.
V letu 2021 so imele visokošolske knjižnice v rednem delovnem razmerju zaposlenih 349,75 delavcev (EPZ) oziroma 377 oseb, od tega 288,7 (EPZ) oziroma 82,5 % strokovnih knjižničarskih delavcev. Med zaposlenimi je bilo 31 oseb mlajših od 35 let, doktorat je imelo 21,4 (EPZ) zaposlenih, 24,1 (EPZ) pa znanstveni magisterij. 286 zaposlenih se je udeležilo izobraževanj v skupnem obsegu 8.394 ur.