Poročilo o delu splošnih knjižnic v letu 2021
Statistične podatke o delu knjižnic vsako leto zbira Narodna in univerzitetna knjižnica v skladu s Pravilnikom o statističnih meritvah knjižnic in letnim načrtom statističnih raziskovanj. Meritve so potekale pomladi 2022, statistični podatki o delu knjižnic so objavljeni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.
Splošne knjižnice so namenjene zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalnih skupnosti. Služijo vsem prebivalcem, zakonsko pa so zavezani zadovoljevati specifične potrebe, organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami skupin. Svoje storitve opravljajo brezplačno ali za manjše nadomestilo. Knjižnično mrežo splošnih knjižnic sestavljajo osrednje knjižnice, ki so splošne knjižnice za območje ene ali več občin, kjer po potrebi organizirajo mrežo krajevnih knjižnic ali postajališč potujoče knjižnice.
Statistični vprašalnik za poročevalsko leto 2021 je Narodna in univerzitetna knjižnica posredovala 58 splošnim knjižnicam (ter dvema zamejskima knjižnicama), ustrezno so ga izpolnile vse knjižnice. V poročilu je prikazano stanje dejavnosti 58 splošnih knjižnic (brez zamejskih knjižnic v Trstu in Celovcu).
Za namen statističnega poročanja o delu knjižnic so splošne knjižnice v poročilu razvrščene po knjižničnih območjih, in sicer:
- Celjsko območje (CEL): 12 knjižnic,
- Dolenjsko območje (DOL): 9 knjižnic,
- Gorenjsko območje (GOR): 5 knjižnic,
- Goriško območje (GRŠ): 4 knjižnice,
- Koroško območje (KOR): 4 knjižnice,
- Obalno-kraško območje (OBK): 6 knjižnic,
- Osrednjeslovensko območje (OSL): 9 knjižnic,
- Pomursko območje (POM): 4 knjižnice,
- Spodnjepodravsko območje (SPP): 2 knjižnici,
- Štajersko območje (ŠTA): 3 knjižnice.
Preglednica 1: Splošne knjižnice v letu 2021 – skupaj (*EPZ – ekvivalent polne zaposlitve)
Rezultati zadnjih statističnih meritev, ki so potekale v marcu 2022, so pokazali, da je v času meritev v Sloveniji delovalo 58 splošnih knjižnic (upravnih enot), med njimi 10 osrednjih območnih. Po podatkih Statističnega urada RS je imela Slovenija konec leta 2021 2.107.180 prebivalcev, ki jih štejemo kot potencialne uporabnike splošnih knjižnic. Splošne knjižnice so imele skupaj 290 enot (storitvenih mest), med njimi je bilo 276 krajevnih knjižnic in 13 vozil potujoče knjižnice (v skupno 14 knjižnicah). V okviru knjižnic je delovalo 96 postajališč premičnih zbirk. Krajev s postajališči bibliobusa je bilo 674, skupaj postajališč bibliobusa pa 821.
Preglednica 2: Splošne knjižnice v letu 2021 – glede na območje (*EPZ – ekvivalent polne zaposlitve)
Na dan 31. 12. 2021 so imele splošne knjižnice v svojih knjižničnih zbirkah skupaj 12.069.533 inventarnih enot knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih), beležile so 414.766 enot prirasta in 366.880 enot odpisa. Knjižnične zbirke so vključevale 11.079.730 enot knjižnega in 989.803 enot neknjižnega gradiva. Na potencialnega uporabnika so imele 5,7 enot gradiva, na člana pa 30,3 enote. Poročale so o 0,2 inventarne enote prirasta na potencialnega uporabnika. Uporabnikom so v povprečju zagotavljale 6.345 naslovov elektronskih knjig na knjižnico. Neinventariziranih je bilo 82.262 enot knjižničnega gradiva in s tem za uporabnike še nedostopnih.
Slovenske splošne knjižnice so imele v letu 2021 398.678 članov, med katerimi je bilo 114.836 (29 %) oseb mlajših od 15 let. Na potencialnega uporabnika so imele 0,19 člana. Uporabniki so v knjižnico fizično vstopili 7.035.411-krat, spletno mesto knjižnice pa obiskali 2.955.016-krat. Član splošne knjižnice je v letu 2021 knjižnico v povprečju obiskal 17,6-krat. Knjižnice so uporabnikom skupaj izposodile na dom in v čitalniške prostore 18.735.677 fizičnih enot gradiva, prek medknjižnične posoje in izposoje pa 18.055 enot gradiva. Na potencialnega uporabnika so splošne knjižnice izposodile 8,9 enot gradiva, na člana 47 enote in na obiskovalca 2,7 enot. 60.788 uporabnikov splošnih knjižnic je bilo deležnih izobraževanja za uporabno knjižnice ter njenih informacijskih virov in storitev. Na družbenih omrežjih so imele 30.064 objav.
Skupna neto uporabna površina splošnih knjižnic je v letu 2021 znašala 116.527 m2. Uporabnikom so zagotavljale 7.105 uporabniških mest oziroma 3,3 uporabniškega mesta na 1.000 potencialnih uporabnikov. 9.493.750 inventarnih enot gradiva je bilo uporabnikom na voljo v prostem pristopu. Vse enote (storitvena mesta) so bile skupaj odprte 355.429 ur. Vsako uro odprtosti je v prostore splošne knjižnice vstopilo v povprečju 20 uporabnikov. Splošne knjižnice so v povprečju izvedle 262 prireditev s povprečno 29 obiskovalci.
Splošne knjižnice so v letu 2021 zabeležile 59.664.151 EUR prihodkov. Za nakup knjižničnega gradiva so porabile 7.926.745 EUR. Za nakup gradiva na fizičnih nosilcih so namenile 7.268.595 oziroma 92 % sredstev, za nakup elektronskih virov pa 658.150 EUR oziroma 8 %. Za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika so porabile 3,8 EUR. Za izobraževanje zaposlenih v knjižnici so skupaj namenile 157.514 EUR, kar pomeni 115,5 EUR na zaposlenega.
V letu 2021 je bilo v splošnih knjižnicah v rednem delovnem razmerju zaposlenih 1.213,14 delavcev (EPZ) oziroma 1.265 oseb, med katerimi je bilo 967,64 (EPZ) oziroma 80 % strokovnih knjižničarskih delavcev. 105 oseb je bilo mlajših od 35 let, 14 (EPZ) zaposlenih je imelo doktorat znanosti. 1.182 zaposlenih se je udeležilo izobraževanj, in sicer v skupnem obsegu 25.186 ur.