Poročilo o delu slovenskih knjižnic v letu 2024 – nacionalna, visokošolske in splošne knjižnice

Uvod

V skladu za Zakonom o knjižničarstvu (2001) in Letnim načrtom statističnih raziskovanj je Narodna in univerzitetna knjižnica tudi letos izvedla statistične meritve o delu knjižnic, ki so potekale pomladi 2025. V prispevku so prikazani podatki o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2024, o delu visokošolskih in splošnih knjižnic. S statističnimi meritvami smo pričeli 1. in uradno končali 15. marca 2025. Zadnji pravilno izpolnjen vprašalnik smo prejeli maja 2025. V poletnih mesecih smo podatke pregledovali, jih uredili in  pripravili za objavo. V času meritev smo opravili 689 svetovanj preko telefona in elektronske pošte (za vse vrste knjižnic, tudi specialne knjižnice). Na portalu BibSiSt smo podatke o delu knjižnic, skupaj z metodologijo zbiranja podatkov, vprašalniki, definicijami in pogostimi vprašalniki objavili avgusta. Oktobra 2025 pa smo pripravili obsežen nabor infografik, ki so objavljene tako na portalu BibSiSt kot na portalu Knjižničarske novice.

1 Nacionalna knjižnica v letu 2024 – rezultati statističnih meritev

1.1 Knjižnična zbirka, prirast in odpis

1.1.1 Knjižnično gradivo na fizičnih nosilcih

Narodna in univerzitetna knjižnica je ob koncu poročevalskega leta 2024  v svoji zbirki hranila 3.058.563  inventarnih enot knjižničnega gradiva, od tega 2.017.947 enot knjižnega in 1.040.616 enot neknjižnega gradiva. Zabeležila je 33.106 inventarnih enot prirasta in sicer 28.477 inventarnih enot knjižnega in 4.629 inventarnih enot neknjižnega gradiva. Odpisala je 414 enot gradiva. Naročenih je imela 5.976 naslovov serijskih publikacij na fizičnih nosilcih, med katerimi je bilo 4.840 časnikov in časopisov ter 1.136 drugih serijskih publikacij.

1.1.2 Knjižnična zbirka elektronskih virov

Svojim uporabnikom je v letu 2024 z nakupom zagotovila dostop do velikega števila elektronskih virov in sicer do 108 naslovov podatkovnih zbirk, 65.590 naslovov serijskih publikacij, 3.890.223 naslovov elektronskih knjig in 3.343.222 naslovov drugih digitalnih dokumentov. Z obveznim izvodom pa je pridobila 1.463 naslovov elektronskih knjig, 366  naslovov elektronskih serijskih publikacij in 558 naslovov drugih digitalnih dokumentov.

V letu 2024 je v sodelovanju z drugimi ustanovami gradila 1 podatkovno zbirko, 4 podatkovne zbirke pa je gradila samostojno.

Knjižnica je do konca leta 2024 digitalizirala skupaj 26.129 enot izvorno analognega gradiva iz svoje zbirke.

1.2 Uporaba knjižnice in uporabniki

1.2.1 Uporabniki knjižnice

Potencialni uporabniki nacionalne knjižnice so vsi prebivalci Slovenije, ki jih je bilo 1.1.2025 po podatkih Statističnega urada RS 2.130.850. V poročevalskem letu je imela knjižnica 9.200 članov. Med njimi je bilo 8.763 fizičnih oseb – od tega največ študentov in sicer  4.968, ter 437 pravnih oseb.

Knjižnica je zabeležila 258.637 fizičnih obiskov knjižnice, od tega je 6.604 oseb vstopilo v prostore knjižnice  zaradi udeležbe na prireditvah in 337.176 obiskov spletnega mesta knjižnice.

1.2.2 Storitve knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je v poročevalskem letu 2024 zabeležila 51.358 izposoj gradiva na fizičnih nosilcih, od tega 30.459 enot na dom in 20.899 v knjižnico. Tu so vključena tudi vsa podaljšanja izposoje gradiva, ki jih je bilo 20.480.

Poročala je o 37.630 vpogledih, prevzemih in izposojah celotnih besedil in 1.538 vpogledih v meta podatke tistih elektronskih virov, za katere je knjižnica lahko pridobila podatke o uporabi izključno za svojo knjižnico (ima lasten, ločen uporabniški profil).

Realizirala je 94 % zahtev po medknjižnični izposoji, preko katere je posodila in izposodila skupaj 3.324 dokumentov. Poleg tega je zabeležila 1.591 dostav nevračljivih dokumentov.

Aktivna je bila tudi na družbenih omrežjih, za katere je pripravila 1.061 objav, največ za Facebook in sicer 564.

V letu 2024 je digitalizirala 2.866 inventarnih enot oziroma 382.334 strani izvorno analognega gradiva.

Svojim uporabnikom je posredovala 23.402 referenčnih informacij.

2.462 oseb se je udeležilo različnih oblik izobraževanja, ki jih je knjižnica pripravila za svoje uporabnike. Med njimi je bilo 430 udeležencev izobraževanja preko spleta. Udeleženci so se skupaj izobraževal 572 ur.

Organizirala je  296 prireditev.

Zaposleni so kreirala in redigirala 11.942  zapisov za SICRIS, največ člankov in drugih sestavnih delov in sicer 8.244.

1.3 Prostor in oprema ter dostopnost gradiva in storitev knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je bila za uporabnike  v poročevalskem letu odprta 2.963 ur. Neto površina knjižnica ostaja vsa leta nespremenjena – 14.359 m². Imela je 275 uporabniških mest. Gradiva v prostem pristopu nima, ravno tako ni imela knjigomata. Uporabnikom je bilo na voljo 18 namiznih računalnikov in 1 naprava za preslikovanje oziroma tiskanje.

V sistemu COBISS.SI je imela na dan 31. 12. 2024 1.585.334 bibliografskih zapisov, v listkovnih katalogih pa 142.177. O drugih računalniških katalogih ne poroča.

169.000 enot gradiva je bilo neinventariziranega.

1.4 Prihodki in odhodki knjižnice

1.4.1 Prihodki knjižnice

Knjižnica je imela v letu 2024 9.891.795 EUR prihodkov. 9.059.105 EUR ja bilo prihodkov iz sredstev javnih financ (sredstva iz državnega proračuna ter EU, vključno s prejetimi sredstvi iz skladov socialnega zavarovanja ter javnih skladov in agencij, npr. ARIS), 832.690 EUR pa je bilo drugih prihodkov za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti (članarine, zamudnine, sponzorstva itd).

1.4.2 Odhodki knjižnice

Za plače, prispevka in drega izdatke zaposlenih je namenila 5.674.622 EUR, za izdatke za blago in storitve (stroški materiala in storitev, ogrevanje in elektrika, nakup gradiva v elektronski obliki, avtorske pogodbe, izdatki za izobraževanje zaposlenih, itd) 4.314.481 EUR in za investicijske odhodke (nakup gradiva na fizičnih nosilcih, nakup drobnega inventarja, gradnja novih objektov, itd) 702.109 EUR. Od skupaj 10.691.212 EUR odhodkov, ki jih je imela knjižnica v letu 2024, je 2.635.908 EUR namenila za nakup knjižničnega gradiva, od tega 427.217 EUR za nakup gradiva na fizičnih nosilcih in 2.208.691 EUR za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih.  Za izobraževanje zaposlenih je namenila 18.669 EUR.

1.5. Knjižnični delavci

1.5.1 Oblika zaposlitve knjižničnih delavcev

V Narodni in univerzitetni knjižnici je bilo v poročevalskem letu 2024 v rednem delovnem razmerju zaposlenih skupaj 132 oseb oziroma 130,97 EPZ (ekvivalent polne zaposlitve), od tega je bilo 89 oseb/EPZ strokovnih knjižničarskih delavcev, 32 oseb/EPZ drugih strokovnih delavcev in 11 oseb oziroma 9,97 EPZ  administrativno-tehničnih delavcev. 5 oseb je bilo mlajših od 35 let. Vsi strokovni knjižničarski delavci so imeli opravljen strokovni izpit.

Na dan 31.12.2024 je bilo v knjižnici zaposlenih tudi 32 oseb oziroma 4,8 EPZ delavcev, ki niso bili v rednem delovnem razmerju.

1.5.2 Stopnja izobrazbe knjižničnih delavcev

Med 130,97 delavci (EPZ), ki so bili v poročevalskem obdobju v rednem delovnem razmerju je imelo 87,47 (EPZ) zaposlenih sedmo stopnjo izobrazbe, 7 je bilo magistrov znanosti, 8 pa jih je imelo doktorat.

5.3 Izobraževanje zaposlenih

132 zaposlenih (ne glede na način zaposlitve), ki so se v letu udeležili različnih oblik izobraževanje, se je skupaj izobraževalo 2.921 ur. Med njimi je bilo 89 strokovnih knjižničarskih delavce, ki so se izobraževali 2.219 ur.

2 Visokošolske knjižnice v letu 2024 – rezultati statističnih meritev

K statističnim meritvam o delu knjižnic v letu 2024 smo povabili 86 visokošolskih knjižnic (brez Narodne in univerzitetne knjižnice). Statistični vprašalnik je izpolnilo in oddalo 82 visokošolskih knjižnic, 4 knjižnice pa poročila o delu knjižnice zaradi različnih razlogov niso izpolnile (Podiplomska šola ZRC SAZU, Šola za risanje in slikanje, Visoka strokovna šola za oblikovanje materialov Sežana in Evro-sredozemska univerza EMUNI). Visoka šola za transport in logistiko se je preimenovala v NOA, dve knjižnici Teološke fakultete pa sta se združili v eno novo knjižnico – Knjižnica Teološke fakultete.

2.1 Mreža knjižnic

Glede na statistične podatke, ki smo jih pridobili preko meritev o delu knjižnic, je bilo v letu 2024 v Sloveniji 82 visokošolskih knjižnic, ki so imele skupaj 123 enot. Nastala je tudi nova univerza in sicer univerza Alma Mater Europaea, ki je  imela 2 knjižnici in 6 enot knjižnice.

2.2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis

Visokošolske knjižnice se za leto 2024 poročale o 5.264.113 inventarnih enotah gradiva na fizičnih nosilcih, o 73.938 inventarnih  enotah prirasta in 29.667 enotah dopisa. Imele so 4.651.026 inventarnih enot knjižnega in 613.087 enot neknjižnega gradiva. Z nakupom so pridobile 18.661 enot gradiva na fizičnih nosilcih.

Na člana so imele v povprečju 79 enot gradiva, na potencialnega uporabnika pa 64 enot gradiva in 0,9 enot prirasta. Odpisale so 0,56 % zbirke.

Poročale so o skupaj 85.845.139 naslovih elektronskih knjig in 1.841.597 naslovih elektronskih serijskih publikacij, ki so jih pridobile z nakupom. To pomeni v povprečju 1.046.892 naslovov elektronskih knjig in 22.458 naslovov elektronskih serijskih publikacij na knjižnico.

2.3 Uporaba knjižnice in uporabniki

V letu 2024 so imele visokošolske knjižnice 82.078 potencialnih uporabnikih, med katerimi je bilo 72.770 študentov in 9.308 visokošolskih učiteljev. Vpisale so 66.523 članov.

Zabeležile so 750.570 obiskov spletnega mesta knjižnic in 1.056.006 fizičnih obiskov. Potencialni uporabnik je knjižnico fizično obiskal v povprečju 12,9krat in si izposodil 11,4 enot gradiva. Član knjižnice pa si je v povprečju izposodil 14 enot gradiva na fizičnih nosilcih. Izposodile so 936.272 fizičnih enot gradiva.  K izposoji štejemo tudi vseh 587.818 podaljšanj izposoje. 3.991 enotah gradiva je bilo posojenega in  izposojenega preko medknjižnične izposoje

29.329 uporabnikov se je udeležilo izobraževanj o uporabi knjižnice in drugih informacijskih storitev. Skupaj so se izobraževali 3.961 ur.

Visokošolske knjižnice so naredile 2.783 objav za družbena omrežja – 1.737 objav za Facebook, 649 za Instagram, 139 za X in 258 za druga družbena omrežja, ter pripravile 132.389 referenčnih informacij.

2.4 Prostor in oprema ter dostopnost gradiva in storitev knjižnice

Neto uporabna površina vseh visokošolskih knjižnic je v letu znašala 2024 41.052m². Visokošolske knjižnice so imele 4.175 uporabniških mest oziroma 50 uporabniških mest na 1000 potencialnih uporabnikov. Poročale so o 1.375.074 inventarnih enotah gradiva v prostem pristopu, kar predstavlja 26% knjižnične zbirke na fizičnih nosilcih. Skupaj so bile odprte 167.322 ur. Imele so 274.039 enot neinventariziranega gradiva in 4.924.959 bibliografskih zapisov za gradivo, ki ga vključuje knjižnična zbirka.

2.5 Odhodki knjižnice

Visokošolske knjižnice so za nakup knjižničnega v letu 2024 porabile 8.507.293,76 EUR. 85% teh sredstev oziroma 7.273.066,57 EUR so namenile za nakup elektronskih, 1.234.227,19 EUR pa na nakup gradiva na fizičnih nosilcih. Za nakup gradiva na potencialnega uporabnika so v povprečju namenile 104 EUR.

Za izobraževanje zaposlenih so knjižnice porabile 105.254,43 EUR, kar pomeni v povprečju 244 EUR na zaposlenega.

2.6 Knjižnični delavci

V slovenskih visokošolskih knjižnicah je bilo ob koncu leta 2024 v rednem delovnem razmerju zaposlenih 355,98 delavcev (EPZ) oziroma 381 oseb. Med njimi je bilo 281,05 (EPZ) oziroma 79% strokovnih knjižničarskih delavcev. Na 1000 potencialnih uporabnikov je bilo zaposlenih 4,3 delavcev (EPZ). Ne glede na način zaposlitve pa je bilo v visokošolskih knjižnicah zaposlenih 431 oseb.

38 zaposlenih oseb je bilo mlajših od 35 let. 22,35 zaposlenih (EPZ) je imelo doktorat, 20,10 (EPZ) pa znanstveni magisterij.

Zaposleni v visokošolskih knjižnicah so se izobraževali skupaj 12.990 ur.

3 Splošne knjižnice v letu 2024 – rezultati statističnih meritev

Pri statističnih meritvah o delu splošnih knjižnic je sodelovalo vseh 58 osrednjih splošnih knjižnic in 2 zamejski knjižnici (Trst in Celovec). V nadaljevanju prispevka so prikazani podatki za splošne knjižnice, ki delujejo na ozemlju Republike Slovenije.

3.1 Mreža knjižnic

V poročevalskem letu 2024 smo imeli v Sloveniji 58 osrednjih knjižnic. Knjižnice so poročale o 248 enotah, med katerimi je bilo 13 bibliobusov, 666 krajev s postajališči bibliobusov, 821 postajališčih bibliobusa in 139 postajališčih premičnih zbirk.

3.2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis

Splošne knjižnice so imele v letu 2024 v svoji knjižnični zbirki 12.236.330 inventarnih enot gradiv na fizičnih nosilcih, od tega 11.316.410 enot knjižnega in 919.920 enot neknjižnega gradiva. Poročale so o 387.018 inventarnih enotah in 188.242 naslovih prirasta gradiva, pri čemer je bilo 319.220 enot prirasta gradiva na fizičnih nosilcih pridobljenega z nakupom. Zabeležile so 315.397 inventarnih enot odpisa, kar pomeni, da so odpisale 3% knjižnične zbirke.

V svojih zbirkah so imele na člana 28,1 enot knjižničnega gradiva. Na potencialnega uporabnika pa 5,7 enot gradiva in 0,2 enoti prirasta gradiva na fizičnih nosilcih. Uporabniki knjižnice so v povprečju dostopali 5.574 naslovov elektronskih knjig.

3.3 Uporaba knjižnice in uporabniki

Potencialni uporabniki splošnih knjižnic so vsi prebivalci Slovenije, ki jih je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 1.1.2025, 2.130.850. V splošne knjižnice je bilo tako včlanjenih 20% prebivalcev Slovenije oziroma 435.133 oseb, med njimi je bilo 30% oziroma131.924 mladih do 15. leta.

Poročale so o 8.630.820 fizičnih obiskih in 4.944.605 obiskih spletnega mesta knjižnice. V letu 2024 so izvedle 24.948 prireditev, kar pomeni 430 prireditev na knjižnico. Vsaka prireditev je imela v povprečju 37 obiskovalcev. Potencialni uporabnik je v prostore knjižnice v povprečju vstopil štirikrat, član pa skoraj dvajsetkrat.

V letu 2024 so splošne knjižnice izposodile 21.578.793 enot gradiva, od tega je bilo 10.626.990 podaljšanj izposoje. Potencialni uporabnik si je izposodil 10,1 eno gradiva, član pa 48,6 enot gradiva na fizičnih nosilcih. Knjižnice so na en fizični obisk zabeležile 2,5 enote izposojenega gradiva.

Poročale so o 17.920 enotah izposojenega in posojenega gradiva preko medknjižnične izposoje.

120.412 oseb je bilo deležnih izobraževanja za uporabo knjižnice in drugih informacijskih storitev.

3.4 Prostor in oprema ter dostopnost gradiva in storitev knjižnice

Splošne knjižnice so imele v letu 2024 121.918 m² neto uporabne površine, kar pomeni 0,06 m² na potencialnega uporabnika in 7.428 uporabniških mest oziroma 3,5 uporabniških mest na 1000 potencialnih uporabnikov.

Skupaj z vsemi enotami so bile odprte 389.591 ur. Vsako uro odprtosti je knjižnico v povprečju obiskalo 22 oseb.

V prostem pristopu je bilo uporabnikom na voljo 9.587.112 enot knjižničnega gradiva.

85.320 enot gradiva je bilo neinventariziranega.

3.5 Odhodki knjižnice

Za nakup knjižničnega gradiva so knjižnice porabile 8.225.541,90 EUR oziroma 3,9 EUR na potencialnega uporabnika. Od tega 4% oziroma 332.844,78 EUR za nakup elektronskih virov ter 7.892.697,12 EUR za gradivo na fizičnih nosilcih. Skupaj so imele 69.277.725,07 EUR prihodkov.

Izobraževanju zaposlenih so namenile 273.407,53 EUR oziroma 192 EUR na zaposlenega.

3.6 Knjižnični delavci

V splošnih knjižnicah je bilo na dan 31. 12. 2024 v rednem delovnem razmerju zaposlenih 1.236,90 delavcev (EPZ) oziroma 1.288 oseb. Med njimi je bilo 995 (EPZ) oziroma 80% strokovnih knjižničarskih delavcev. Na 1000 potencialnih uporabnikov so imele knjižnice zaposlenega 0,6 delavca (EPZ). Ne glede na način zaposlitve pa je v splošnih knjižnicah konec leta 2024 delalo 1.426 oseb.

110 oseb je bilo mlajših od 35 let. 14 (EPZ) jih je imelo doktorat, 40 (EPZ) pa znanstveni magisterij.

1.234 zaposlenih je bilo deležnih izobraževanja. Skupaj so se izobraževali 34.319 ur.

Zaključek

Iz analize statističnih podatkov o delu nacionalne, visokošolskih in splošnih knjižnic v letu 2024 je razvidno, da se vrednosti iskalnih količin glede na podatke za leto prej (2023) različno obnašajo.

Tako je ostalo število članov splošnih knjižnic v letu 2024 glede na leto 2023 skoraj nespremenjeno. O upadu števila članov so poročale visokošolske knjižnice, kjer se je število članov zmanjšalo za 3%. Za 6% pa se je povečalo članstvo v nacionalni knjižnici. Obisk se je povečal v vseh vrstah knjižnic, najbolj v visokošolskih in sicer za 14%.

Prirast gradiva na fizičnih nosilcih se je zmanjšal tako v nacionalni knjižnici in sicer za 2%, kot v visokošolskih knjižnicah, kjer je ta delež večji in sicer 12%. Splošne knjižnice pa so poročale o 3% povečanju prirasta tega gradiva. Povprečno število elektronskih knjig na knjižnico je bilo za 8% večje v visokošolskih knjižnicah. To število pa se je nekoliko zmanjšalo v Narodni in univerzitetni knjižnici. O precejšnem upadu dostopnosti tega gradiva poročajo splošne knjižnice in sicer za več kot 30%. V tem kontekstu je zanimivo pogledati še količino sredstev, ki so jih knjižnice namenile za nakup knjižničnega gradiva. Ta sredstva so se povečala pri splošnih knjižnicah in sicer za 4%, pri nacionalni knjižnici za dobrih 55%, pri visokošolskih knjižnica pa so se zmanjšala za 5%.

Tako v visokošolskih kot v splošnih knjižnicah smo zaznali manjše povečanje števila zaposlenih. V nacionalni knjižnici se je to število zmanjšalo in sicer za 5%. Število strokovnih delavcev je ostalo v visokošolskih in splošnih knjižnicah skorja nespremenjeno, nekaj manj strokovnih delavce in sicer 3% je imela nacionalna knjižnica. Največji delež povečanja zaposlenih mlajših od 35 let so imele visokošolske knjižnice, kjer se je število teh delavcev povečalo za 11 oseb oziroma 41%. Nacionalna in splošne knjižnice pa so poročale, da so imele v letu 2024 zaposlenih manj oseb mlajših od 35 let, kot leto prej.

Viri in literatura

BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah. (b. d.). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://bibsist.si

Statistični urad Republike Slovenije. (b. d.). https://www.stat.si