Poročilo o delu slovenskih knjižnic v letu 2023 – nacionalna, visokošolske in splošne knjižnice
Statistične podatke o delu slovenskih knjižnic že več desetletij zbira Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) na podlagi Pravilnika o statističnih meritvah knjižnic in Letnega načrta statističnih raziskovanj. Zbiranje in obdelava teh podatkov je v pristojnosti NUK, ki jo k temu zavezuje Zakon o knjižničarstvu ter Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica. V skladu z zakonodajo in strokovnimi smernicami NUK spremlja delovanje nacionalne knjižnice ter visokošolskih, splošnih, specialnih in šolskih knjižnic.
V okviru statističnih meritev, ki so potekale med 1. in 15. marcem 2024, je bilo k sodelovanju povabljenih 266 knjižnic. Zadnji vprašalnik smo prejeli 6. maja 2024, s čimer so bile meritve uradno zaključene. Statistični vprašalnik je pravilno izpolnilo in oddalo 247 knjižnic oziroma 93 % vseh knjižnic, med njimi 1 nacionalna knjižnica, 83 (97 %) visokošolskih, 60 splošnih oziroma vse splošne knjižnice in 103 (87 %) specialnih knjižnic.
V nadaljevanju prispevka sledi kratko poročilo o delu nacionalne, visokošolskih in splošnih knjižnic v letu 2023.
Zbiranje podatkov poteka preko interaktivnega vmesnika BibSiSt, ki omogoča knjižnicam, evidentiranim kot poročevalske enote v NUK, oddajo statističnih podatkov. BibSiSt je zasnovan kot uporabniku prijazen sistem, ki omogoča pregledno in učinkovito zbiranje ter obdelavo podatkov o delu knjižnic.
Rezultati in podrobni statistični podatki o delovanju knjižnic so javno dostopni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice – BibSiSt, na podstrani pa so objavljene tudi aktualne in pretekle infografike.
1 Nacionalna knjižnica (Narodna in univerzitetna knjižnica) v letu 2023 – knjižnica v številkah
Knjižnična zbirka, prirast in odpis
V letu 2023 je zbirka knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih v Narodni in univerzitetni knjižnici obsegala 3.025.871 inventarnih enot. Knjižnica je v tem obdobju evidentirala 33.709 inventarnih enot prirasta ter odpisala 168 inventarnih enot gradiva. Z obveznim izvodom je knjižnica pridobila 65 % gradiva na fizičnih nosilcih. Poleg tega je uporabnikom omogočila dostop do 3.964.701 naslovov elektronskih knjig in 96.500 naslovov serijskih publikacij.
Uporaba knjižnice in uporabniki
Leta 2023 je nacionalna knjižnica beležila 2.123.949 potencialnih uporabnikov in 8.646 članov. Poročala je o 242.931 fizičnih obiskih in 318.827 obiskih spletnega mesta knjižnice. V tem obdobju je izposodila 46.998 fizičnih enot gradiva, pri čemer je bilo 63 % izposojenega gradiv namenjenega izposoji na dom. Preko medknjižnične izposoje je bilo izposojenih in posojenih 3.658 enot gradiva, ne glede na nosilec zapisa. Poleg tega je knjižnica zabeležila 4.526 izposoj elektronskih virov ter 776.090 vpogledov v vsebinske enote.
Dostop, prostor, oprema
Neto uporabna površina nacionalne knjižnice je v letu 2023 ostala nespremenjena in je znašala 14.359 m². Knjižnica je razpolagala z 271 uporabniškimi mesti. Za uporabnike je bila odprta 2.923 ur.
Prihodki in odhodki knjižnice
V letu 2023 je nacionalna knjižnica zabeležila skupne prihodke v višini 9.712.911 EUR. Od tega je za nakup knjižničnega gradiva porabila 1.686.165 EUR, pri čemer je 1.313.178 EUR oziroma 78 % sredstev namenila za nakup elektronskih virov, preostalih 372.987 EUR pa za gradivo na fizičnih nosilcih. Za izobraževanje zaposlenih je knjižnica namenila 19.664 EUR, kar predstavlja 124 EUR na zaposlenega (ne glede na način zaposlitve).
Zaposleni v knjižnici
Na dan 31. 12. 2023 je bilo v Narodni in univerzitetni knjižnici v rednem delovnem razmerju zaposlenih 138 oseb, kar je v ekvivalentu polne zaposlitve (EPZ) predstavljalo 137,29 delavcev. Med temi zaposlenimi je bilo 67 % oziroma 91,05 EPZ strokovnih knjižničarskih delavcev. Osem oseb je bilo mlajših od 35 let, deset zaposlenih (EPZ) je imelo doktorat znanosti, prav toliko jih je imelo znanstveni magisterij. Ob upoštevanju vseh oblik zaposlitve, torej tako delavcev v rednem delovnem razmerju kot tistih, ki niso v rednem delovnem razmerju, je imela nacionalna knjižnica na dan 31. 12. 2023 158 zaposlenih. 138 delavcev (ki so bili deležni izobraževanja) se je izobraževalo skupaj 5.967 ur.
Slika 1: Nacionalna knjižnica v letu 2023 (klik na sliko)
2 Visokošolske knjižnice v letu 2023 – knjižnice v številkah
Mreža knjižnic
Iz zbranih statističnih podatkov o delu knjižnic je razvidno, da je v Sloveniji leta 2023 delovalo 83 visokošolskih knjižnic (brez NUK), ki so imele skupaj 124 enot.
Knjižnična zbirka, prirast in odpis
Visokošolske knjižnice so v letu 2023 poročale o 5.414.191 inventarnih enotah knjižničnega gradiva v svojih zbirkah, od tega 4.807.721 inventarnih enot knjižnega in 606.470 enot neknjižnega gradiva. Prirast je v tem obdobju znašal 83.671 inventarnih enot, medtem ko je bilo odpisanih 29.962 enot gradiva. 20.806 inventarnih enot prirasta so knjižnice pridobile z nakupom. V povprečju so imele na potencialnega uporabnika 67 enot gradiva in eno enoto prirasta, na člana pa 78,9 enot gradiva. Visokošolske knjižnice so skupaj odpisale 0,55 % svoje zbirke. Poleg gradiva na fizičnih nosilcih so uporabnikom omogočale dostop do elektronskih virov. V povprečju do 969.023 naslovov elektronskih knjig in 23.673 naslovov serijskih publikacij na knjižnico.
Uporaba knjižnic in uporabniki
Visokošolske knjižnice so imele leta 2023 80.416 potencialnih uporabnikov, med katerimi je bilo 71.066 študentov ter 9.350 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter 68.638 članov. Zabeležile so 925.355 fizičnih obiskov in 939.512 obiskov spletnega mesta knjižnice. Povprečni potencialni uporabnik je visokošolsko knjižnico fizično obiskal 11,5-krat. Izposodile so 941.474 enot gradiva, pri čemer je bilo 563.139 izposoj podaljšanj. Preko medknjižnične izposoje so posodile in izposodile 4.777 enot gradiva. Vsak potencialni uporabnik visokošolske knjižnice si je v povprečju izposodil 11,7, vsak član pa 13,7 enot knjižničnega gradiva. Visokošolske knjižnice so v tem obdobju naredile 103.269 bibliografskih zapisov za SICRIS, 1.995 objav na družbenih omrežjih in posredovale 91.497 referenčnih informacij. Poleg tega so skupaj izvedle 3.994 ur izobraževanj za uporabnike.
Dostop, prostor, oprema
Visokošolske knjižnice so za leto 2023 poročale o 41.225 m2 uporabne površine, kar pomeni 0,5 m2 na potencialnega uporabnika in 4.123 uporabniških mestih oziroma 51,2 uporabniških mest na 1000 potencialnih uporabnikov. V prostem pristopu je bilo 1.490.386 enot gradiva oziroma 27,5 % knjižnične zbirke (na fizičnih nosilci). Za uporabnike so bile odprte 169.690 ur.
Prihodki in odhodki knjižnic
V poročevalskem letu 2023 so knjižnice za nakup knjižničnega gradiva porabile skupaj 8.929.318,32 EUR, kar predstavlja 111 EUR na potencialnega uporabnika. Od tega je bilo 1.640.266,91 EUR namenjenih nakupu gradiva na fizičnih nosilcih, medtem ko je bilo 7.289.051,41 EUR oziroma 81,6 % sredstev porabljenih za elektronske vire. Za izobraževanje zaposlenih so knjižnice porabile 60.843,54 EUR, kar ustreza 142,2 EUR na zaposlenega (ne glede na obliko zaposlitve).
Zaposleni v knjižnicah
V visokošolskih knjižnicah je bilo v letu 2023 v rednem delovnem razmerju zaposlenih 374 oseb, kar v realnosti predstavlja 346,28 delavcev izraženo v ekvivalentu polne zaposlitve (EPZ). Med njimi je bilo 278,75 EPZ oziroma 80 % strokovnih knjižničarskih delavcev. Ne glede na način zaposlitve pa je bilo v visokošolskih knjižnicah v letu 2023 zaposlenih 428 oseb. Na 1000 potencialnih uporabnikov so imele visokošolske knjižnice v povprečju zaposlene 4,3 delavce (EPZ). 27 zaposlenih je bilo mlajših od 35 let. 21,3 zaposlenih (EPZ) je imelo doktorat, 24,5 pa znanstveni magisterij.
Slika 2: Visokošolske knjižnice v letu 2023 (klik na sliko)
3 Splošne knjižnice v letu 2023 – knjižnice v številkah
Mreža knjižnic
Pri statističnih meritvah o delu splošnih knjižnic v letu 2023, je sodelovalo 60 splošnih knjižnic (upravnih enot), od tega 2 zamejski knjižnici. Podatki o zamejskih knjižnicah v tem poročilu niso vključeni. Slovenske splošne knjižnice so v letu 2023 poročale o delovanju 290 enot, 112 postajališč premičnih zbirk, 13 bibliobusih (bibliokombijih), 669 krajih s postajališči bibliobusov in skupno 823 postajališčih bibliobusov.
Knjižnična zbirka, prirast in odpis gradiva
V letu 2023 je knjižnična zbirka obsegala 12.160.964 inventarnih enot gradiva, zabeleženih je bilo 375.669 enot prirasta in 336.180 enot odpisa. Splošne knjižnice so imele v svojih zbirkah 11.210.377 enot knjižnega in 950.587 enot neknjižnega gradiva. 305.622 inventarnih enot prirasta je bilo pridobljenih z nakupom. Na člana so imele v povprečju 28,2 inventarnih enot gradiva, na potencialnega uporabnika pa 5,7 enot in 0,2 enot prirasta. V letu 2023 so splošne knjižnice odpisale 3 % svoje zbirke. Povprečna knjižnica je svojim uporabnikom omogočala dostop do 15.787 naslovov elektronskih knjig.
Uporaba knjižnic in uporabniki
Slovenske splošne knjižnice so v letu 2023 imele 2.123.949 potencialnih uporabnikov, med katerimi je bilo 431.158 članov. Med člani je bilo 131.802 mladih do 15. leta, kar predstavlja 31 % vseh članov. Knjižnice so zabeležile 3.638.862 obiskov svojih spletnih mest in 8.332.771 fizičnih obiskov. V povprečju je vsak član knjižnico obiskal 19,3-krat (fizični obisk). Izposojenih je bilo 20.903.096 fizičnih enot gradiva in 17.663 enot v okviru medknjižnične izposoje. Splošna knjižnica je v povprečju organizirale 408 prireditev. Zabeležile so 837.429 obiskovalcev prireditev, kar pomeni povprečno 35 obiskovalcev na prireditev. Na potencialnega uporabnika so izposodile 9,8 enot gradiva, na člana pa 48,4 enot.
Dostopnost, prostori in oprema
Skupna površina vseh splošnih knjižnic je v letu 2023 znašala 104.923 m², kar ustreza 0,05 m² na potencialnega uporabnika. Knjižnice so razpolagale s 7.278 uporabniškimi mesti, kar pomeni 3,4 uporabniška mesta na 1000 potencialnih uporabnikov. Povprečno je knjižnico vsako uro odprtosti obiskalo 21,8 oseb. Skupaj je bilo v prostem pristopu na voljo 9.333.852 inventarnih enot gradiva, 163.470 enot pa je bilo neinventariziranega.
Prihodki in odhodki knjižnic
Splošne knjižnice so za leto 2023 poročale o skupnih prihodkih v višini 65.710.652 EUR. Za nakup knjižničnega gradiva so namenile 7.907.737 EUR, kar znaša 3,7 EUR na potencialnega uporabnika. Od tega je bilo 627.366 EUR ali 7,9 % namenjenih nakupu elektronskih virov. Za izobraževanje zaposlenih je bilo porabljenih 269.160 EUR, kar predstavlja 189 EUR na zaposlenega.
Zaposleni v knjižnicah
V letu 2023 je bilo v rednem delovnem razmerju v splošnih knjižnicah zaposlenih 1.286 oseb, kar v ekvivalentu polne zaposlitve (EPZ) znaša 1.226,28 delavcev. Med temi je bilo 985,13 EPZ oziroma 80 % strokovnih knjižničarskih delavcev. 112 zaposlenih je bilo mlajših od 35 let, 14,5 delavcev (EPZ) je imelo doktorat znanosti, 42 pa znanstveni magisterij. Vsi zaposleni, ne glede na obliko zaposlitve, so skupaj opravili 30.562 ur izobraževanj, v katerih je sodelovalo 1.285 oseb. Na 1000 potencialnih uporabnikov je bilo zaposlenih 0,6 delavca (EPZ).
Slika 3: Splošne knjižnice v letu 2023 (klik na sliko)
Viri in literatura
BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah. (b. d.). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://bibsist.si
Statistični urad Republike Slovenije. (b. d.). https://www.stat.si