Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Poročilo o TCA dogodku »Good practices in the implementation of adult learner mobility«

Izvleček
Prispevek predstavi izkušnje z udeležbo na tematskem in kontaktnem seminarju Erasmus+ (TCA) v Alcalá de Henares, Španija. Dogodek, ki je združil predstavnike iz 17 držav, je bil osredotočen na izmenjavo dobrih praks pri izvajanju mobilnosti za učeče se odrasle. Poudarjeni so bili ključni izzivi, kot so logistične ovire, jezikovne prepreke in motivacija, ter številne koristi, vključno z izboljšanjem jezikovnih veščin, večjo samozavestjo udeležencev ter razvojem medkulturnih in socialnih kompetenc. Prispevek vsebuje tudi praktične nasvete za uspešno organizacijo mobilnosti in spodbuja knjižnice k aktivnemu sodelovanju v programu Erasmus+.

Ključne besede: Erasmus+, mobilnost učečih se odraslih, tematski seminarji, TCA, Mestna knjižnica Ljubljana, izobraževanje odraslih, dobre prakse, vključevanje ranljivih skupin, medkulturne izkušnje

Uvod
Tematski in kontaktni seminarji (TCA) so ključni dogodki v okviru programa Erasmus+. Namenjeni so mreženju, iskanju partnerjev in razvoju projektnih idej. Z organizacijo, ki jo omogočajo nacionalne agencije, udeležencem ponujajo izmenjavo dobrih praks, razprave o aktualnih temah in krepitev kakovosti Erasmus+ projektov. Knjižnicam in drugim ustanovam omogočajo povezovanje z različnimi ustanovami, razvoj mednarodnih projektov in izboljšanje storitev za uporabnike. Slovenskim udeležencem, ki jih nacionalna agencija izbere na razpisu, so kriti potni stroški, kotizacija, namestitev in dnevnice, kar še dodatno spodbuja prijavo. Na TCA dogodke se zainteresirani prijavijo prek spletne strani Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Na nedavnem TCA dogodku, ki je združil predstavnike iz 17 držav, je Slovenijo, skupaj s tremi drugimi udeleženci iz različnih slovenskih ustanov zastopala tudi predstavnica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL).

Tokratni mednarodni dogodek TCA je bil osredotočen na izmenjavo dobrih praks v izvajanju mobilnosti za učeče se odrasle v okviru programa Erasmus+. Namen je bil raziskati, kako povečati dostopnost mobilnosti za različne učeče se odrasle, predvsem tiste z manj priložnostmi, kako premagati obstoječe ovire in vzpostaviti partnerstva s tujimi organizacijami. Dogodka so se udeležili predstavniki 17 držav, z nekaj več kot 60 udeleženci iz različnih organizacij, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih. Potekal je v obliki predstavitev dobrih praks ter dela v skupinah, kjer smo udeleženci izmenjevali izkušnje in iskali rešitve za različne težave, ki nastanejo pri izvajanju mobilnosti za učeče se odrasle.

Slika 1: Naslovna stran programa dogodka z osnovnimi informacijami o srečanju (foto: osebni arhiv avtorice)

Program mobilnosti za izobraževanje odraslih omogoča organizacijam, da odraslim udeležencem in izobraževalnemu osebju ponudijo priložnosti za učne izmenjave in aktivnosti.  Pri tem lahko sodelujejo raznolike organizacije kot so šole, kulturni centri, knjižnice, muzeji, nevladne organizacije in druge ustanove, ki delujejo z ranljivimi skupinami, kot so starejši, invalidi ali osebe s tveganjem socialne izključenosti. Program omogoča individualne in skupinske mobilnosti, sledenje na delovnem mestu, poklicni razvoj ter druge dejavnosti, ki krepijo evropsko razsežnost poučevanja, vključevanje, trajnost in digitalno izobraževanje. Cilj ukrepa je spodbujanje učenja, internacionalizacije in razvoja ponudnikov izobraževanja odraslih, izboljšanje kakovosti izobraževanja, širjenje dostopnosti ter povečanje udeležbe odraslih vseh starosti v izobraževanju, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah in lokalnih organizacijah.¹

Mestna knjižnica Ljubljana je v okviru programa Erasmus+, Ključni ukrep 1, Učna mobilnost posameznikov v izobraževanju odraslih, pridobila Akreditacijo Erasmus za splošno izobraževanje odraslih. Ta akreditacija potrjuje, da je MKL pripravila načrt za izvedbo visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti v okviru svojih širših razvojnih prizadevanj. Akreditacija omogoča enostavnejši dostop do financiranja in večjo fleksibilnost pri izvedbi mednarodnih izmenjav in sodelovanj.²

V okviru akreditacije smo že uspešno izvedli dve mobilnosti za učeče se odrasle. Osredotočili smo se na spodbujanje njihovega vseživljenjskega učenja in izboljševanje kompetenc. Posebno pozornost smo namenili komunikaciji v tujem in maternem jeziku ter povečevanju samozavesti pri nastopanju, kjer je vsak moral izvesti predstavitev pred skupino. Udeleženci so razvijali digitalno pismenost, na primer z vključitvijo v WhatsApp skupino ter učenjem nalaganja in shranjevanja slik. Poleg tega so spoznavali kulturo in zgodovino tuje države ter se prvič srečali v živo, saj so srečanja pred tem potekala preko Zooma (Zadravec, Plestenjak, 2024b). Več si lahko preberete v članku objavljenem v Knjižničarskih novicah.

Dogodek se je začel z interpretacijo Paganinijeve skladbe La Campanella na klavirju, kar je ustvarilo prijetno vzdušje. Kasneje je moderator z igro “Erasmus Tinder” poskrbel za sproščeno in povezovalno uvodno izkušnjo. Polovica udeležencev je tvorila zunanji krog in ostala na svojih mestih, druga polovica pa je tvorila notranji krog, ki se je ob moderatorjevem znaku premaknil za eno mesto v smeri urinega kazalca. Tako smo na sproščen način spoznali kar nekaj udeležencev in dobili vpogled tudi v njihovo bolj osebno plat, saj smo odgovarjali na zanimiva in šaljiva vprašanja. Ta aktivnost je vsekakor pripomogla k temu, da je nadaljevanje tridnevnega dogodka potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju.

Slika 2: Udeleženci TCA dogodka (foto: osebni arhiv avtorice)

Prvi del dogodka je bil posvečen predstavitvam dobrih praks in izkušnjam glede iskanja ustreznih gostiteljskih organizacij za mobilnosti v okviru programa Erasmus+. Tri predstavnice različnih institucij so delile primere uspešnih mobilnosti, ki so udeležencem omogočile izboljšanje jezikovnih in komunikacijskih veščin, spoznavanje novih kultur ter povečanje samozavesti, predvsem pri tistih z manj priložnostmi. Poudarile so, kako pomembno je usklajevanje različnih elementov, od izbire partnerjev in organizacij gostiteljic do zagotavljanja ustrezne podpore, ki pripomore k dolgoročnim spremembam v življenju posameznikov, še posebej tistih iz ranljivih skupin.

Judit Bòria Castet z EOI Lleida (Official Language School of Lleida) je poudarila, da je pomembno iskati organizacije z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami z Erasmus+ programom. Svetovala je, naj partnerje iščemo tudi izven običajnih okvirjev, denimo v jezikovnih šolah in organizacijah, ki podpirajo digitalno pismenost in dostopnost za vse, ter se osredotočajo na zmanjševanje digitalnega razkoraka. Pri tem je izpostavila, da sta vztrajnost in dosledno pošiljanje e-poštnih sporočil ključnega pomena. Pojasnila je, da so pripravljalni obiski zelo pomembni za določanje ključnih točk, aktivnosti in datumov ter poudarila, da učenje ni omejeno le na štiri stene učilnice. Laura Sánchez García z EOI Alcalá de Henares (Alcalá de Henares Official Language School) je predstavila ključne korake pri iskanju gostiteljskih organizacij, s poudarkom na vključevanju centrov za vseživljenjsko učenje in iskanju partnerjev preko TCA dogodkov. Spodbudila je udeležence, naj se ne bojijo novih izzivov in naj vztrajajo pri iskanju ustreznih partnerjev za uspešne mobilnosti. Lydia Reyero Flores z CEPA Antonio Gala (Adult Education Center Antonio Gala, Ciudad Real) je predstavila, kako najdemo gostitelje za odrasle učeče se, vključno z organizacijami, kot so knjižnice in centri za vseživljenjsko učenje. Poudarila je, da je pomembno jasno predstaviti našo izobraževalno ustanovo, namen obiska in naše zahteve, ter zagotoviti partnerjem, da obisk ne bo povzročil motenj v njihovem delu. Vse tri predstavnice so se strinjale, da je ključna vztrajnost pri iskanju partnerjev in prilagodljivost potrebam gostiteljskih organizacij za uspešno izvedbo mobilnosti.

Potem je Marisol Moya Arias iz CEPA Paracuellos de Jarama (Adult Education Center Paracuellos de Jarama, Madrid) predstavila svoje izkušnje pri pošiljanju učečih se odraslih na mobilnost v skupinski obliki. Poudarila je, da udeleženci, ki se udeležijo takšnih mobilnosti, pogosto občutijo večjo vključenost, so bolj veseli in pripravljeni stopiti iz svoje cone udobja. Poleg tega se pri njih zelo izboljšajo jezikovne veščine, predvsem v angleščini, ter samozavest glede potovanj. Izpostavila je pomen skrbnega načrtovanja mobilnosti, vključno z zavarovanjem, nastanitvijo, prevozom in zagotavljanjem individualne podpore udeležencem. Prav tako je opozorila na pomembnost reševanja težav sproti, saj se včasih pojavijo nepričakovane situacije. Pri izbiri udeležencev pa je priporočila uporabo motivacijskih pisem, kjer udeleženci pojasnijo, zakaj želijo sodelovati in zakaj menijo, da so primerni za takšno izkušnjo.

Delo v skupinah: Izzivi in koristi
Po predstavitvah dobrih praks smo nadaljevali z delom v skupinah, kjer smo podrobneje razpravljali o različnih izzivih, s katerimi se srečujemo pri organizaciji mobilnosti, ter o koristih, ki jih mobilnosti prinašajo udeležencem in organizacijam. Sama sem delila izkušnje o mobilnostih, ki smo jih v MKL izvedli v letu 2024, predvsem o mobilnosti uporabnikov v Oslu (Norveška), ki je bila prva skupinska mobilnost uporabnikov v slovenskih splošnih knjižnicah (Zadravec in Plestenjak, 2024a). V nadaljevanju so izpostavljene nekatere ključne koristi in priložnosti, ki jih mobilnosti omogočajo za različne organizacije in skupine.

Slika 3: Delo v skupinah (foto: osebni arhiv avtorice)

Izzivi pri organizaciji mobilnosti
Izzivi so se delno razlikovali glede na to, iz katere organizacije smo prihajali, a smo ugotovili, da se z nekaterimi izzivi srečujemo vsi. Med ključnimi izzivi, ki smo jih izpostavili, so se pojavili naslednji:

• Družinske in delovne obveznosti: Mnogi učeči se odrasli imajo težave pri usklajevanju mobilnosti z družinskimi in delovnimi obveznostmi. To še posebej velja za udeležence, ki imajo majhne otroke ali so glavni skrbniki v svoji družini. Včasih je zaradi tega oteženo sodelovanje v mobilnostih, kljub temu, da prinašajo koristne izkušnje.
• Neprivilegirani učeči se odrasli: Pomakanje financ, slaba dostopnost informacij ter pomanjkanje ustreznega znanja jezika so največje ovire, s katerimi se srečujejo udeleženci iz manj privilegiranih okolij.
• Motivacija: Nekateri udeleženci se ne zavedajo vseh koristi, ki jih mobilnosti prinašajo. Zato je motivacija za udeležbo v mobilnostih včasih nizka, predvsem pri tistih, ki se bojijo neznanega ali nimajo dovolj samozavesti.
• Jezikovne in kulturne ovire: Ovire, povezane z jezikom in kulturo, so pogosto velik izziv. Udeleženci se včasih soočajo z občutkom, da niso dovolj pripravljeni na nove jezikovne in kulturne okoliščine, kar lahko zmanjša njihovo samozavest in motivacijo.
• Logistični in administrativni izzivi: Usklajevanje prevozov, nastanitev, zdravstvenih zavarovanj, potnih listov in drugih potrebnih dokumentov so dolgotrajni in zahtevni postopki, ki jih je treba pravočasno rešiti.

Koristi in priložnosti mobilnosti
Poleg izzivov smo v delovnih skupinah izpostavili tudi številne koristi, ki jih mobilnosti prinašajo tako za udeležence kot za organizacije. Kot pri izzivih, je tudi tukaj prihajalo do razhajanj, a smo našli kar nekaj skupnih točk:

• Prvo potovanje v tujino: Za mnoge udeležence je mobilnost prva priložnost, da zapustijo svojo domovino, kar je izjemno pomembno za njihov osebni razvoj. Je pa to povezano tudi s pridobivanjem dokumentov (npr. Evropska zdravstvena kartica) oziroma pregledom njihove veljavnosti.
• Izboljšanje jezikovnih veščin: Mobilnosti udeležencem omogočajo, da izboljšajo svoje jezikovne in komunikacijske sposobnosti, kar jim koristi tako v osebnem kot profesionalnem življenju.
• Povečana samozavest: Soočenje z novimi izzivi v tujini poveča samozavest udeležencev. Soočajo se z novimi situacijami, prevzemajo odgovornost in razvijajo boljšo predstavo o svojih sposobnostih.
• Socializacija: Skupinske mobilnosti omogočajo socializacijo med udeleženci iz različnih okolij ali različnih starostnih skupin, kar spodbuja medgeneracijsko in medkulturno izmenjavo ter krepi občutek pripadnosti.
• Vključenost in odprte priložnosti za manj privilegirane: Programi omogočajo udeležencem z manj priložnostmi, da doživijo mednarodne izkušnje, ki jih sicer ne bi imeli. To prispeva k večji socialni vključenosti in spet povečani samozavesti.
• Razvoj različnih veščin: Razvijajo se različne ključne veščine, kot so komunikacija, delo v skupini (sodelovanje), prilagodljivost in sposobnost reševanja problemov, kar bo v prihodnosti olajšalo tudi vključevanje v delovno okolje.
• Občutek pripadnosti: Udeleženci se počutijo del skupnosti, del skupine, kar pripomore k večjemu občutku povezanosti in motivacije za prihodnje sodelovanje v podobnih programih. Občutek povezanosti in pripadnosti pogosto povzroči tudi, da udeleženci sami širijo dober glas o mobilnostih in postanejo ambasadorji programa Erasmus.

Slika 4: Mreženje med odmori (foto: osebni arhiv avtorice)

Priprava udeležencev in organizacija mobilnosti
Vse skupine so se strinjale, da je uspešna priprava ključna za uspeh mobilnosti. Kako pa se tega lotiti? Pomembni so naslednji koraki:

• Pripravljalni sestanek in informacijski paketi: Na tem sestanku udeležence seznanimo z vsemi podrobnostmi mobilnosti, vključno z logistiko, pričakovanji ter kulturo gostujoče države. Pojasnimo jim tudi, da sami z mobilnostjo ne bodo imeli nobenih stroškov kar se tiče nastanitve, prehrane, transporta in vstopnin. Priprava informacijskih paketov je ključna za zagotavljanje vseh potrebnih informacij (npr. o zdravstvu, nujnih kontaktih, kulturnih razlikah).
• Mentorstvo in podpora: Udeležencem mora biti dodeljena ustrezna podpora, bodisi preko mentorjev, ki jim pomagajo pri prilagoditvi na nove okoliščine, bodisi preko osebnih spremljevalcev, če gre za udeležence s posebnimi potrebami.
• Podpora družinam: Zlasti za udeležence, ki imajo družinske obveznosti, je pomembno zagotoviti pomoč, tudi finančno, pri usklajevanju družinskih in drugih obveznosti.
• Jasno določena pričakovanja: Udeleženci morajo biti obveščeni o vseh pričakovanjih, ki jih imamo do njih pred, med in po mobilnosti. To vključuje sodelovanje v programu, poročanje o izkušnjah ter diseminacijo informacij po zaključku mobilnosti.

Slika 5: Udeleženci dogodka iz štirih slovenskih organizacij (od leve proti desni: Maja Sadar (Ljudska univerza Ravne na Koroškem), Ana Kaučič (Ljudska univerza Ormož), Maja Šefman (Mestna knjižnica Ljubljana) in Marko Zupanc (Knjižnica A. T. Linharta Radovljica), med odmorom za mreženje. (foto: Marko Zupanc)

Predstavitev mesta Alcalá de Henares
Ker se na takih dogodkih pogosto spoznava tudi kulturno in zgodovinsko ozadje države, v kateri se dogodek odvija, je vredno omeniti tudi mesto, v katerem je bil tokrat organiziran. Tokratni TCA dogodek se je odvil v mestu Alcalá de Henares, nedaleč od Madrida. V srednjem veku je bilo mesto popolnoma obdano z obzidjem, zato je bilo za vstop in izstop potrebno uporabiti ena izmed mestnih vrat. Ena izmed teh so bila vrata Puerta de Madrid (Madridska vrata), prvotno zgrajena kot stolpna vrata, skozi katera so lahko prebivalci odšli proti bližnjemu Madridu. Leta 1788 je kardinal Lorenzana naročil, naj se ta vrata porušijo in na njihovem mestu postavijo monumentalna vrata, ki jih lahko vidimo še danes. Tu je tudi rojstna hiša pisatelja Miguela de Cervantesa, avtorja “Don Kihota”, ki je danes muzej. Mesto je prav tako znano po univerzi, ustanovljeni leta 1499, ki velja za prvo načrtovano univerzitetno mesto v Evropi in je danes pod UNESCO-vo zaščito.³

Zaključek
Glavni cilji projektov mobilnosti učečih se odraslih so internacionalizacija in institucionalni razvoj, ki zagotavljata visokokakovostne priložnosti za učenje odraslih z različnimi potrebami. Vlaganje časa in energije v načrtovanje, pripravo, izvedbo ter spremljanje teh aktivnosti prinaša pomembne koristi za vašo organizacijo, ki se lahko razvija, izboljšuje svojo ponudbo in krepi zmogljivosti za mednarodno in inovativno delo. Sodelovanje s tujimi partnerskimi organizacijami prinaša nove zamisli, izmenjava najboljših praks pa omogoča izboljšanje in raznolikost učnih metod. Erasmus+ projekti tako ne le krepijo posamezne institucije, temveč tudi ustvarjajo trajna partnerstva, ki omogočajo nadaljnji razvoj.

Dogodek je bil izjemna priložnost za izmenjavo izkušenj in iskanje rešitev za izzive, s katerimi se srečujejo organizacije pri izvajanju Erasmus+ mobilnosti za odrasle učeče se. Kljub različnim izzivom, kot so logistične ovire, pomanjkanje financ in težave pri motivaciji, mobilnosti prinašajo številne koristi. Udeleženci se iz teh izkušenj vračajo z večjo samozavestjo, izboljšanimi jezikovnimi sposobnostmi in širšim razumevanjem drugih kultur. Dogodek je jasno pokazal, da morajo organizacije vlagati v celovito pripravo, podporo in spremljanje udeležencev, saj je to ključno za uspešno premagovanje izzivov mobilnosti. Tudi drugim knjižnicam priporočamo sodelovanje v Erasmus+ mobilnostih za učeče se odrasle in organizacijo mobilnosti za svoje uporabnike, s čimer bi jim omogočile širjenje obzorij in pridobivanje novih priložnosti za učenje.

Za dodatne informacije in smernice o organizaciji mobilnosti za učeče se odrasle je priporočljivo pregledati Priročnik za organizacijo Erasmus+ mobilnosti za učeče se odrasle, ki ponuja koristne napotke in primere dobrih praks.

Viri in literatura

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024a). Člani bralne skupine Brati inu obstati smo obiskali Norveško – prva skupinska mobilnost učečih se odraslih Erasmus+ v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/clani-bralne-skupine-brati-inu-obstati-smo-obiskali-norvesko-prva-skupinska-mobilnost-ucecih-se-odraslih-erasmus-v-slovenskih-splosnih-knjiznicah/

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024b). Od načrta do novih znanj z uporabniki: šest nasvetov za pripravo skupinske mobilnosti Erasmus+ učečih se odraslih. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-nacrta-do-novih-znanj-z-uporabniki-sest-nasvetov-za-pripravo-skupinske-mobilnosti-erasmus-ucecih-se-odraslih/

1. Povzeto po: Mobilnost za učeče se in osebje v izobraževanju odraslih. (2024). Spletna stran Erasmus+. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl/programme-guide/part-b/key-action-1/mobility-adult [↩]
2. Akreditacija Erasmus za splošno izobraževanje odraslih. (2024). Spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana. https://www.mklj.si/projekti/akreditacija-erasmus-za-splosno-izobrazevanje-odraslih/ [↩]
3. Povzeto po: The University of Alcala-de-Henares, Spain; a beautiful university with a historic past. (2024). Spain this Way. https://www.spainthisway.com/places/alcala-de-henares-university.php [↩]